Papeževa zadnja maša. Foto: EPA
Papeževa zadnja maša. Foto: EPA
Kdo bo prevzel ključe Vatikana? Foto: EPA

Že pred tem je prvič po presenetljivi napovedi odstopa nagovoril javnost in izrazil prepričanje, da bodo Bog in verniki Rimskokatoliško cerkev kljub težavam peljali naprej.

Na svoji redni avdienci, ki je eden zadnjih nastopov v javnosti, preden se bo 28. februarja dokončno umaknil z vrha Cerkve, je vidno utrujeni 85-letni papež Benedikt XVI. povedal, da se zaveda teže svoje odločitve, a da zaradi pešajoče fizične in psihične moči ne vidi smisla v vztrajanju na položaju, saj ne more opravljati poslanstva tako, kot bi moral.

"Odstopil sem v dobro Cerkve," je povedal papež in dodal, da je odločitev sprejel popolnoma samostojno. Pojasnil je, da je pred dokončno odločitvijo veliko molil in premislil o vseh posledicah.

"Molite zame, za Cerkev in za naslednjega papeža"
Vernikom se je zahvalil za vso ljubezen in dobre želje v teh zanj težkih dneh ter jih pozval, naj še naprej molijo zanj, za Cerkev in za prihodnjega papeža. Ob tem je dodal še, da je prepričan, da ga bosta Cerkev in Jezus Kristus še naprej vodila v molitvi.

Ob njegovi redni avdienci, ki je potekala v dvorani v Vatikanu, ga je pozdravilo več kot 8.000 vernikov, ki so na pepelnično sredo prišli v Vatikan in njegov nastop večkrat prekinili z aplavzom.
Ob 17. uri je papež v baziliki svetega Petra daroval še svojo zadnjo mašo. V zelo čustveni maši je zbranim vernikom položil na srce, naj bodo iskreni v svoji veri. Obsodil je "versko hinavščino" in pozval h končanju razhajanj v Cerkvi. Kot je dejal, "je obraz Cerkve včasih zamazan z grehi proti enotnosti Cerkve in razhajanji med duhovščino". Pri tem je imel očitno v mislih pedofilske škandale in t. i. afero Vatileaks, ki pretresajo Katoliško cerkev.
Zaradi velikega zanimanja vernikov so mašo, ki vsako pepelnično sredo ob začetku posta tradicionalno poteka v cerkvi na rimskem griču Aventin, prestavili v baziliko svetega Petra, kjer se je je udeležilo kar 12.000 vernikov.

Novi papež še pred veliko nočjo
Papež je v ponedeljek presenetil ves svet z napovedjo, da bo 28. februarja odstopil kot vrhovni poglavar Rimskokatoliške cerkve. Na njenem čelu je bil od leta 2005, njegov odstop pa je prvi po skoraj 600 letih.
Kardinali se na konklavu, na katerem bodo izvolili novega papeža, ne bodo zbrali pred 15. marcem, pa je sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi. Skladno s cerkvenimi pravili se namreč konklave lahko začne od 15 do 20 dni po smrti ali odstopu papeža.
Konklave, na katerem bodo kardinali izbrali novega papeža, se lahko začne 15., 16., 17., 18. ali 19. marca, je na tiskovni konferenci napovedal Lombardi. Odločitev o točnem datumu bodo sprejeli kardinali, ki se bodo v Vatikanu začeli sestajati po odhodu papeža, je še dejal Lombardi.
Iskanje razloga za odstop
Ob tem pa mediji in javnost še naprej ugibajo, kaj bi lahko bil razlog za papežev nepričakovani in skorajda neprecedenčni umik. Pri zdravstvenih razlogih se ob težavah s srcem (srčni spodbujevalnik ima papež že 10 let) omenja začetne znake demence.
Sicer pa je vse več tudi tistih, ki menijo, da za umikom stoji tak ali drugačen pritisk, skriven motiv, spletka ali škandal. Teh zadnjih je bilo kar nekaj, od pedofilskega (ki pa se je vseeno že precej polegel, tako da to ni najverjetnejši razlog) do nedavnega "Vatileaksa" in finančnega škandala.