Zakon, ki določa avtonomijo na območju kampusov, je bil prvič sprejet v 80. letih 20. stoletja, po koncu sedemletne vojaške diktature, med katero je vojska v središču Aten s tanki zatrla študentske proteste. Namen ureditve je bil "zaščita svobode liberalne misli", a se je zakon sprevrgel v popolnoma nekaj drugega – prekupčevalcem z mamili, zasvojencem in kriminalcem je ponudil, da so na območju univerz brez strahu in brez nadzora nadaljevali nezakonito dejavnost, ob tem pa postali tudi grožnja študentom in profesorjem. Leta 2011 so zato zakon ukinili, od lani pa znova velja, piše Deutsche Welle.

Grški akademiki so zato nedavno levičarsko vlado pozvali, naj čim prej odločno ukrepa in tolpe prepodi iz kampusov državnih univerz. Prejšnji teden so akademiki v protest proti zdajšnji ureditvi odšli tudi na ulice. "Izčrpali smo vse naše upravne, finančne in pravne možnosti v tej zadevi. A resnica je samo ena – kriminalne tolpe so zavzele kampuse državnih univerz, zato mora država končno prevzeti odgovornost in razrešiti položaj, preden bo prišlo do žrtev," so akademiki zapisali v pismu.

Na poti do predavalnice mimo odvisnikov in prodajalcev drog
Tudi študentska združenja opozarjajo na nesprejemljive prizore. "Grozljivo je, da moraš na poti v predavalnico mimo skupin zasvojencev s heroinom v rokah. Ni njihova krivda, da jih je družba zavrgla, a ves položaj je sramota za naše šole in grški izobraževalni sistem na splošno. Še huje pa je, da smo tudi študenti zaradi tega zelo ranljivi," pa je dejala neka 18-letna študentka.

Samo nekaj metrov stran od vhoda na fakulteto v središču Aten je tako dan za dnem videti skupino moških, ki ponujajo heroin, kokain in amfetamin študentom, ki z nahrbtniki vstopajo na predavanja, na tleh pa ležijo zasvojenci. "Ponoči se vse skupaj še poslabša, saj pridejo tudi prostitutke. Nočno učenje ali samo branje v študentski sobi tako zaradi hrupa ne pride v poštev," je dejal neki študent.

Strokovnjaki opozarjajo, da je osemletna gospodarska kriza v državi povzročila velik porast kriminalnih dejanj ter odvisnosti od mamil in alkohola. Kljub temu vlada ne namerava ukrepati, saj trdi, da bi bilo to "v nasprotju z demokracijo".