"Skoraj 300.000 Venezuelcev bo umrlo, če humanitarna pomoč ne pride v državo, še dva milijona ljudi pa tvega resno poslabšanje zdravja," je na torkovem shodu v Caracasu po poročanju BBC-ja dejal Guaido.

Juan Guaido, predsednik Nacionalne skupščine, ki jo nadzoruje opozicija, se je 23. januarja oklical za predsednika Venezuele. Dejal je, da mu to omogoča ustava, če se izkaže, da je trenutni predsednik nelegitimen. Foto: Reuters

Maduro: Gre za za začetek invazije ZDA
Venezuelski predsednik Maduro je pred slabim tednom dni ukazal vojski, naj blokira mejo s Kolumbijo, da bi tako preprečil uvoz ameriške humanitarne pomoči v državo, kjer primanjkuje hrane in zdravil. Maduro je namreč konvoj s pomočjo označil za začetek ameriške invazije na Venezuelo.

Guaido računa na 250.000 prostovoljcev
Guaido je v torek svojim privržencem sporočil, da bodo zdaj pomoč skušali v državo pripeljati 23. februarja, in sicer iz Brazilije iz zvezne države Roraime na jugovzhodni meji Kolumbije. Guaido pri tem računa na približno 250.000 prostovoljcev, ki so ob koncu tedna podpisali spletno peticijo. "Morali bomo iti v karavanah," je dejal Guaido. Guaido je prejšnji teden ponudil amnestijo vsem vojakom in častnikom, ki se bodo odpovedali Maduru. Opozoril je, da je oviranje dostave pomoči zločin proti človečnosti.

Venezuelski študentje so v torek organizirali vigilijo (nočno bedenje in molitve) v spomin na mlade, ki so bili ubiti v protestih ali jih je Madurov režim zaprl. Foto: EPA

Maduro za krizo krivi ZDA
Maduro je pod vse večjim pritiskom mednarodne skupnosti, ki mu očita korupcijo, kršenje človekovih pravic in gospodarski propad Venezuele. Zato od njega zahteva, naj razpiše predčasne volitve. A Maduro vse zahteve zavrača in za krizo v državi krivi ZDA, Trumpovo vlado pa je označil za "skupino ekstremistov, ki želi prevzeti Venezuelo". Maduro je na oblasti od leta 2013, nov mandat je dobil na lanskih volitvah, ki pa so bile po mnenju opozicije in številnih zahodnih držav nelegitimne, saj so bili številni opozicijski kandidati zaprti, volilni izidi pa prirejeni.

Nicolas Maduro je v sredo v intervjuju za libanonski televizijski kanal Al-Mayadeen dejal, da se bo moral Guiado oziroma "ta oseba, ki verjame, da je politika igra in da lahko krši ustavo in zakone, kmalu zagovarjati pred sodiščem". Američane pa je znova opozoril, da če se "dotaknejo le ene palme v Venezueli, bodo doživeli novi Vietnam". Foto: Reuters

Engel: Vojaško posredovanje ZDA ni opcija
Predsednik odbora za zunanjo politiko predstavniškega doma ameriškega kongresa Eliot Engel je v sredo zavrnil možnost ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli, ki jo je omenjal Trump. "Kljub namigovanjem predsednika, da so na mizi vse možnosti, naj jasno povem, da vojaško posredovanje ZDA v Venezueli ni opcija," je zatrdil Engel.

Venezuelo od leta 2014 zapustilo tri milijone ljudi
Venezuelo je od leta 2014, ko se je kriza začela poglabljati, zapustilo približno tri milijone ljudi oziroma deset odstotkov prebivalstva. Prebivalstvo se vsakodnevno spopada s pomanjkanjem hrane in zdravil.

Papež Frančišek: Odločitvam s sestankov niso sledili konkretni ukrepi
Medtem pa se je papež Frančišek previdno odzval na prošnjo Madura, ki ga je na začetku februarja prosil, naj posreduje v krizi. Papež v pismu z datumom 7. februarja, v katerem Madura naslavlja z "gospod" in ne "predsednik", spominja na prejšnje poskuse posredovanju, v katerih je sodelovala tudi Katoliška cerkev. "Na žalost so bila vsa prekinjena, saj odločitvam, sprejetim na sestankih, niso sledili konkretni koraki za uresničitev dogovorov," je zapisal Frančišek, ki je leta 2016 neuspešno posredoval v pogajanjih med venezuelsko vlado in opozicijo pod pokroviteljstvom nekdanjega španskega premierja Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera. Papež je sicer uspešno posredoval v Kolumbiji in na Kubi.