Daleč največ žrtev v Iraku zahteva nasilje med šiiti in suniti. Foto: EPA
Daleč največ žrtev v Iraku zahteva nasilje med šiiti in suniti. Foto: EPA
Ameriški vojaki v Bagdadu
Kljub obsežni varnostni operaciji v iraški prestolnici še ni videti konca nasilju. Foto: EPA
Beda iraških civilistov je vse večja, prave rešitve pa še ni na vidiku. Foto: EPA

Misija ZN-a v Iraku (UNAMI) je že izrazila zaskrbljenost nad odločitvijo vlade, da ji ne bo posredovala podatkov števila žrtev. Vlada je ZN obtožila, da je v preteklosti pretiraval s številom žrtev, in ministrstvom naročila, naj ne posredujejo več teh podatkov. V misiji menijo, da se je vlada za ta korak odločila, ker jo skrbi, da podatki o številu žrtev prikazujejo preveč žalosten položaj v Iraku. Začudeni so tudi nad kritikami glede pretiravanja pri številu žrtev, saj so jim te podatke posredovala ministrstva.

Operacija ni spremenila veliko
Poročilo ZN-a o razmerah v Iraku v zadnjem četrtletju tako ni podprto s statističnimi podatki o številu žrtev. Kljub obsežni varnostni operaciji, s katero skušajo ameriške in iraške sile zmanjšati nasilje predvsem v Bagdadu, je število žrtev še vedno veliko, čeprav iraška vlada trdi, da se je od februarskega začetka operacije to zmanjšalo.

Tarče tudi zdravniki in akademiki
UNAMI ugotavlja, da je poleg pripadnikov iraških verskih in etničnih skupin vse več žrtev zastrahovanja, ubojov in ugrabitev tudi med akademiki, novinarji in zdravniki. V zadnjih štirih letih konflikta je bilo ubitih 200 akademikov, okoli 150 pa so jih prijele in zaprle ameriške ali iraške sile. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da je nemirno državo zapustilo že 12.000 zdravnikov.

Človekove pravice deveta skrb vlade
Zaskrbljenost povzorča tudi izginjanje zapornikov in vladna brezbrižnost do spoštovanja človekovih pravic zaprtih. Številni ljudje so po aretacijah izginili ali pa so jih brez obtožnice zadrževali v prenapolnjenih zaporih. V teh je trenutno zaprtih več kot 37.000 ljudi, izmed katerih jih 18.000 zadržuje ameriška vojska. V devetih tednih od začetka varnostne operacije je bilo zaprtih 3.000 ljudi, ravnanje z njimi pa je po mnenju UNAMI-ja vprašljivo.

Poleg varnostnih razmer je kljub milijardam dolarjev pomoči vse slabše tudi življenje Iračanov, saj jih kar 54 odstotkov preživi z manj kot dolarjem na dan, nezaposlenost pa je kar 60-odstotna.

Iraška vlada se je hitro in jezno odzvala na poročilo in ga označila za netočno ter neuravnoteženo. Po njenem mnenju le to meče slabo luč na ZN in na njegovo kredibilnost. Hkrati je zanikala namero, da hoče prikrivati število žrtev med civilisti.