Leta 1975 so Islandke na protestu množično zahtevale enake pravice, kot jih imajo moški. 24. oktobra 1975 s protesta niso odšle v službo, niso kuhale in ne čistile. Zaprti so bili številni vrtci, šole in tovarne. Za številne Islandce je bil ta protest odločilni trenutek v prizadevanjih za enakopravnost med spoloma. Naslednje leto jim je islandski parlament zagotovil enako plačo, pet let pozneje pa so na Islandiji izvolili prvo predsednico, ki je bila tudi prva predsednica v Evropi.

Januarja letos je začel veljati nov zakon, po katerem morajo podjetja z več kot 25 zaposlenimi moške in ženske na enakih položajih plačati enako, sicer jih čaka globa. V povprečju so na Islandiji ženske plačane za 16 odstotkov manj kot njihovi moški kolegi. Zato je še vedno večina žensk tistih, ki izkoristijo porodniški dopust, čeprav ta na Islandiji pripada tako ženskam kot moškim.

Družbeno dojemanje moškosti in ženskosti se med mladimi spreminja. "Hočemo jih naučiti, da bodo glasne. Naj vpijejo, skačejo in si izbojujejo svoj položaj v družbi. Naj uporabijo svoj glas," pravi vzgojiteljica Margret Pala Alafsdattir.

Na Islandiji veljajo še drugi ukrepi za večjo enakost spolov, med njimi so predpisane kvote žensk na vodstvenih položajih v gospodarstvu in politiki. Tako je bilo leta 2016 v islandskem parlamentu 48 odstotkov žensk.

Slovenija se je leta 2015 na evropskem indeksu enakosti spolov med državami Evropske unije uvrstila na 10. mesto.

Več v prispevku Vite Vlašič.