V Italiji so volili poslance obeh domov parlamenta, poslanske zbornice in senata. Volišča so bila odprta do 23. ure, uradni izidi bodo znani v ponedeljek.

Desnica naj bi glede na vzporedne volitve dobila od 41 do 45 odstotkov glasov, kar pomeni, da lahko ob upoštevanju volilnega sistema računa na več kot polovico sedežev v parlamentu.

Sorodna novica Lahko Giorgia Meloni razgreti Italiji prinese želeni sveži veter?

Največ glasov med strankami so dobili Bratje Italije, njihova vodja Giorgia Meloni bi tako lahko postala prva premierka v italijanski zgodovini.

Levi blok, v katerem je poleg Demokratske stranke še nekaj manjših levih strank, naj bi dobil od 25,5 do 29,5 odstotka glasov.

Za Gibanje petih zvezd je glede na izide vzporednih volitev glasovalo od 13,5 do 17,5 odstotka volivcev, za sredinske stranke pa od 6,5 do 8,5 odstotka.

Verjetni zmagovalci volitev Bratje Italije, edina stranka, ki ni bila v vladi dosedanjega premierja Maria Draghija, so pred štirimi leti dobili le štiri odstotke glasov, danes naj bi jih dobili od 22 do 26 odstotkov.

Desna Liga Mattea Salvinija naj bi glede na vzporedne volitve dobila od 8,5 do 12,5 odstotka glasov, Naprej, Italija nekdanjega premierja in medijskega mogotca Silvia Berlusconija pa od šest do osem odstotkov.

Prve jesenske državne volitve v Italiji po več kot stoletju so sprožili strankarski spopadi, zaradi katerih je julija padla široka vlada narodne enotnosti premierja Maria Draghija, v kateri so bile vse večje stranke razen Bratov Italije.

Levi sredini se pred volitvami ni uspelo poenotiti.

Prvo zasedanje zmanjšanega parlamenta bo 13. oktobra

Zapleten italijanski volilni sistem spodbuja oblikovanje predvolilnih koalicij, letos pa je bil boj za sedeže v parlamentu še posebej oster, saj so to prve volitve po reformi, s katero se je za tretjino zmanjšalo število članov obeh domov.

V Italiji so namreč na referendumu leta 2020 podprli zmanjšanje spodnjega doma parlamenta s 630 na 400 poslancev ter zgornjega doma s 315 na 200 senatorjev. Okoli dve tretjini mandatov je izbranih po proporcionalnem, tretjina pa po večinskem sistemu.

Tudi v primeru jasnega izida na volitvah pa naslednja vlada mandata najverjetneje ne bo nastopila pred koncem oktobra, saj se bo novi parlament sestal šele 13. oktobra.

Tatjana Rojc nosilka liste v FJK-ju

Slovenci v Italiji naj bi imeli predstavništvo v zmanjšanem parlamentu skorajda zagotovljeno, saj je predstavnica slovenske manjšine Tatjana Rojc nosilka liste Demokratske stranke v Furlaniji - Julijski krajini (FJK).

Zmaga desnice in morebitno imenovanje Giorgie Meloni na čelo italijanske vlade skrbi tako Bruselj kot tudi slovensko manjšino v Italiji.

Bruselj zaskrbljen

Italijanska vlada se bo morala spopasti z vseevropskimi težavami, kot so rast cen energetike in živil ter inflacija. EU si zato želi zanesljivega partnerja, kot je bil nekdanji premier Draghi, sploh v državi, katere javni dolg znaša več kot 150 odstotkov njenega BDP-ja.

Verjetna koalicija se ne strinja glede Rusije

Giorgia Meloni je v predvolilni kampanji umirila retoriko in zavzela proevropsko ter protirusko držo. Njeni verjetni prihodnji koalicijski partnerji se z njo ne strinjajo.

Salvini, ki je imel v preteklosti dobre odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je pred volitvami tudi dejal, da sankcije proti Rusiji škodujejo EU-ju. Berlusconi, ki je bil znan po prijateljevanju s Putinom, pa je razburil z izjavo, da je bil ruski predsednik prisiljen v posredovanje v Ukrajini.

Giorgia Meloni še trdi, da je stranka fašizem pustila za seboj, a je v logotipu obdržala fašistični simbol – tribarvni plamen, ki gori na Mussolinijevem grobu.