Karadžić je v tri strani dolgem pozivu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zapisal, da so mediji s tem, ko so ga "demonizirali", vsako predpostavko nedolžnosti "zreducirali na šalo". Zapisal je tudi, da nihče na svetu več ne verjame, da bi obstajala kakršna koli možnost oprostilne sodbe, kar je po njegovem mnenju popolnoma napačno prepričanje.

Haaški obtoženec je sodišče spomnil na domnevni dogovor z nekdanjim odposlancem ZDA na Balkanu Richardom Holbrookom iz leta 1996, po katerem naj bi mu ZDA v zameno za umik iz javnega življenja zagotovile imuniteto pred pregonom haaškega sodišča. Zapisal je, da je ravno ta dogovor kriv, da se v zadnjih 12 letih ni mogel braniti pred "sistematično, dolgotrajno in popolno demonizacijo" v medijih.

Karadžić s sodiščem ni zadovoljen
Karadžić, ki je pred tednom dni zahteval zamenjavo glavnega sodnika in jo tudi dosegel, je sodišču očital tudi številne proceduralne napake in pomanjkljivo spoštovanje njegovih pravic, prejel pa naj bi tudi številne grožnje z likvidacijo. Srbska vlada je tako Karadžićevi obrambi že ponudila pomoč, srbski veleposlanik na Nizozemskem in nekdanji srbski predstavnik na haaškem sodišču Radoslav Stojanović pa je pojasnil, da lahko Karadžiću pomagajo pri pripravi dokumentacije in mu dajo finančno pomoč, če jo bo sprejel.

29. avgusta na sodišču o krivdi
Sojenje nekdanjemu vodji bosanskih Srbov, ki so ga 21. julija prijeli v Beogradu, nato pa so ga premestili v Haag, se bo nadaljevalo 29. avgusta. Takrat naj bi se Karadžić, ki ga obtožnica v 11 točkah bremeni genocida in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH ter odgovornosti za genocid v Srebrenici, izrekel o krivdi. Če se o krivdi znova ne bo želel izreči, kot se je to zgodilo že ob prvem nastopu pred haaškim sodiščem, bo sodišče vneslo, da se je izrekel za nedolžnega.

B. T.