Kulturni dom v Lisičansku po ruskem topniškem obstreljevanju. Foto: EPA
Kulturni dom v Lisičansku po ruskem topniškem obstreljevanju. Foto: EPA

Mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo so za zdaj obstali. Konec marca je Kijev pokazal pripravljenost na odstop od članstva v Natu v zameno za varnostna zagotovila mednarodne skupnosti. Rusija poleg tega zahteva še t. i. demilitarizacijo Ukrajine in odstop teritorialnega ozemlja v Doneškem bazenu Rusiji.

Ukrajinski pogajalec David Arahamija je v intervjuju za medijsko hišo Voice of America dejal, da mirovnih pogovorov z Rusijo ne bo do konca avgusta, saj da bo prej izveden protinapad. Podrobnosti ni izdal.

Sorodna novica Kdo pošilja orožje v Ukrajino, koliko in predvsem zakaj?

Nato: Vojna bi lahko trajala še več let

Usoda vojne v Ukrajini tako še vedno ni jasna, je pa generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg za Bild izjavil, da bi lahko trajala leta. "Moramo se sprijazniti z dejstvom, da bi lahko vojna trajala leta. Naša podpora Ukrajini ne sme popustiti, četudi bodo stroški visoki. In s tem ne mislim le na stroške vojne, temveč tudi na vse višje cene energije in hrane."

Britanski general Patrick Sanders pa je sporočil, da se morajo britanski vojaki pripraviti za boj v Evropi. "Pred nami je imperativ, da oblikujemo vojsko, ki se je pripravljena boriti z ramo ob rami z našimi zaveznicami in premagati Rusijo. Smo generacija, ki mora pripraviti vojsko, da se še enkrat bori v Evropi," je dejal general. Komentar je podal kmalu po tem, ko je britanski premier Boris Johnson opozoril svoje sodržavljane, da se "morajo pripraviti na drugo vojno", saj da je ruski predsednik Vladimir Putin ubral vojno strategijo izčrpavanja v Ukrajini.

Bitka za Severodoneck

Medtem so ruske sile poslale več enot rezervnih čet v Severodoneck, da bi zavzele to mesto na vzhodu Ukrajine.

"Danes, jutri ali pojutrišnjem bodo uporabili vse, kar imajo, saj jih je že zdaj tam toliko, imajo kritično maso," je dejal guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj.

Borci ukrajinskega bataljona Ajdar v predmestju Severodonecka so se predali, medtem poroča ruska tiskovna agencija Tass, ki se sklicuje na proruske vire v Lugansku.

Veleposlanik samooklicane Ljudske republike Lugansk v Rusiji Rodion Mirošnik je na družbenem omrežju Telegram objavil, da je bila v predmestju Severodonecka, Metelkinu, potrjena predaja oborožencev skupaj z njihovimi voditelji.

Dodal je, da je "obrobje Lisičanska utrpelo zelo hude udarce". Po njegovih navedbah so tudi borci v kemični tovarni Azot v Severodonecku nakazali, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja.

Stoltenberg: Vojna bi lahko trajala več let

Ubitih več kot 50 visokih ukrajinskih častnikov?

Ruska vojska je pozneje po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sporočila, da je v raketnem napadu v regiji Dnipropetrovsk na jugovzhodu Ukrajine uničila eno od poveljstev ukrajinske vojske. Pri tem naj bi bilo po navedbah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašekova ubitih več kot 50 visokih ukrajinskih častnikov, med njimi tudi generali.

Poveljstvo ukrajinske vojske je bilo v bližini mesta Široka Dača. Konašenkov je še navedel, da naj bi v regiji Doneck na vzhodu države z raketami zadeli tudi večjo enoto ukrajinske vojske. Ubitih naj bi bilo 300 ljudi. Številk ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Župan Melitopolja na jugovzhodu Ukrajine Ivan Fedorov pa je danes dejal, da so ukrajinske sile občutno napredovale na območju Hersona in naj bi bile že na obrobju mesta. "Podobno je na območju Melitopolja. Naše oborožene sile so se iz Zaporožja že pomaknile za več kot 10 kilometrov proti Melitopolju," je dejal Fedorov. Kot je dodal, so ukrajinske sile dobile novo orožje Zahoda in bodo lahko osvobodile Melitopolj, ki je zdaj v ruskih rokah, povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.

V soboto naj bi se zgodil tudi napad na mesto Doneck, v katerem naj bi bilo ubitih pet civilistov, 12 pa ranjenih, so sporočile tamkajšnje oblasti.

Z vzhoda Ukrajine poročajo o domnevnem napadu na plinsko postajo v Izjumu, ki naj bi zagorela. Ruske sile naj bi z zračnim napadom uničile tudi skladišče goriva v Novomoskovskem, mestu na vzhodu države, pri čemer naj bi bili trije ljudje ranjeni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na neznani lokaciji obiskal vojake. Foto: Reuters
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na neznani lokaciji obiskal vojake. Foto: Reuters

Kijev znova tarča napadov

Ukrajinsko glavno mesto Kijev je bilo zjutraj znova tarča letalskih napadov. Po uradnih navedbah je ukrajinska protizračna obramba ruske rakete nad mestom sestrelila, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"V predelu mesta Višgorod so davi odjeknile eksplozije. Protizračna obramba je streljala na sovražne cilje," je na svojem Telegramu objavil vojaški guverner regije Kijev Oleksij Kuleba. Po njegovih navedbah v mestu ni ranjenih ali nove gmotne škode. Kijevčane je prosil, naj se ob alarmih za zračni napad zatečejo v zaklonišča.

Ruska vojska je ob začetku vojne v Ukrajini večkrat obstreljevala Kijev. Na začetku invazije so ruske kopenske in zračne čete poskušale zavzeti mesto, a jim to ni uspelo. Moskva je nato umaknila svoje vojake z območja Kijeva, ki ga je z ruskega ozemlja sicer še vedno mogoče doseči z raketami, dodaja DPA.

Zelenski: Juga ne damo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je, potem ko je v soboto prvič obiskal obrambne linije na jugu države, zagotovil, da ukrajinske sile juga države ne bodo predale nikomur. Na redkem potovanju iz Kijeva, kjer iz varnostnih razlogov preživi večino časa, je odpotoval v Mikolajiv ob Črnem morju in prvič po ruskem napadu na Ukrajino konec februarja obiskal vojake na območju in v sosednji regiji Odesa.

"Juga ne bomo dali nikomur, vrnili bomo vse, kar je naše, in morje bo ukrajinsko in varno," je dejal v videoposnetku, objavljenem na Telegramu ob vrnitvi v Kijev. "Izgube so velike. Veliko hiš je uničenih, težave so v logistiki, veliko je socialnih vprašanj," je priznal in dodal, da je odredil bolj sistemsko pomoč vsem, ki so izgubili svojce. "Vsekakor bomo obnovili vse, kar je bilo uničeno. Rusija nima toliko raket, kot je velika želja naših ljudi do življenja," je dodal.

Sorodna novica Bataljon Azov: Od neonacistične milice do odreda ukrajinske vojske

Poveljnika iz Azovstala premeščena v Rusijo

Ruska agencija Tass je sporočila, da sta bila glavna poveljnika ukrajinskega bataljona v Azovstalu v Mariupolju, Svjatoslav Palamar in Sergij Volinski, premeščena v Rusijo.

"Predstavniki specialnih enot so Svjatoslava Palamarja in Sergija Volinskega premestili iz Donecka v Rusko federacijo, da bodo z njima opravili preiskovalne dejavnosti. Prav tako so v Rusijo prepeljali druge častnike iz različnih ukrajinskih enot," je za Tass povedal neimenovan predstavnik organov kazenskega pregona.

Resničnosti navedb za zdaj ni bilo mogoče neodvisno potrditi.

Palamar naj bi bil namestnik poveljnika ultranacionalističnega bataljona Azov, Volinski pa poveljnik 36. mornariške brigade ukrajinskih oboroženih sil.

V Rusijo naj bi bili premeščeni tudi drugi zajeti ukrajinski borci, njihova usoda pa ni znana.

Ruski organi pregona so pozneje za Tass potrdili, da so več poveljnikov bataljona Azov, ki so se predali, odpeljali v moskovski preiskovalni zapor Lefortovo. "Trenutno je bilo v Lefortovo odpeljanih več azovskih poveljnikov, ki so bili zajeti med spopadi za Mariupolj," je povedal vir, ki njihovih imen ni razkril.

Usoda več sto branilcev Mariupolja, ki so se maja predali po večmesečnem obleganju ruskih sil, ni znana. Iz Moskve so pred časom sporočili, da so bili premeščeni na vzhod Ukrajine, ki je pod nadzorom proruskih sil.

Ukrajina je na začetku meseca zatrdila, da so njene obveščevalne službe v stiku z zajetimi borci. Kijev si prizadeva, da bi jih zamenjali z ruskimi ujetniki, v Rusiji pa so medtem nekateri politiki zahtevali, da nekaterim od njih sodijo.

V soboto pa je rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da je bilo v Ukrajini ubitih 74 "plačancev" iz Hrvaške, ki da so se bojevali proti ruskim silam. Hrvaškemu zunanjemu ministru se zdi ta podatek "neverjeten".

Pentagon bi poslal nove raketne sisteme

Ameriški portal Politico poroča, da naj bi ameriško obrambno ministrstvo razmišljalo o novi pošiljki osmih visoko zmogljivih raketnih sistemov v Ukrajino. Odločitev naj bi bila sprejeta "glede na potrebe Ukrajine".