ZDA in Kitajska blažita oster trgovinski spor, ki se je razvnel v zadnjih mesecih. Foto: Reuters
ZDA in Kitajska blažita oster trgovinski spor, ki se je razvnel v zadnjih mesecih. Foto: Reuters

V skupnem sporočilu za javnost po pogajanjih sta državi v soboto zapisali, da bosta sprejeli učinkovite ukrepe za zmanjšanje ameriškega primanjkljaja v dvostranski trgovini, ki po poročanju Reutersa znaša 335 milijard dolarjev.

V prvem krogu pogovorov ta mesec v Pekingu so ZDA zahtevale, da Kitajska zmanjša svoj trgovinski presežek za 200 milijard dolarjev. Večina ekonomistov je dejala, da je ta znesek nemogoče doseči, saj bi to zahtevalo velikansko spremembo v sestavi trgovine med obema državama.

Večji uvoz, a ni jasno, za koliko
Kitajska se je zdaj zavezala, da bo občutno povečala uvoz ameriških proizvodov in storitev ter tako pomagala k zmanjšanju tega primanjkljaja in hkrati zadovoljila potrebam domače potrošnje. Povečal naj bi se uvoz ameriških energentov in kmetijskih izdelkov.

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sporočilo sicer ne vsebuje podrobnosti o tem, za koliko se bo povečal kitajski uvoz in kdaj naj bi se to zgodilo.

Potem ko je predsednik ZDA Donald Trump večkrat opozoril na nesprejemljivo neravnotežje v dvostranski menjavi, sta največji svetovni gospodarstvi v zadnjih mesecih zanetili strahove o morebitni svetovni trgovinski vojni.

Trump je grozil z uvedbo carin v vrednosti do 150 milijard dolarjev na uvoz kitajskih izdelkov, kar je Peking zavrnil in se odzval z grožnjo o recipročnih ukrepih, torej carinah na ameriški uvoz, predvsem sojo, letala in avtomobile.

ZTE žrtev ameriških sankcij
Pred tednom dni pa je Trump nakazal možnost rešitve, ko je sporočil, da s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom sodelujeta, da bi preprečila padec kitajskega telekomunikacijskega velikana ZTE. Ameriško ministrstvo za trgovino je namreč zaradi spora glede kršenja sankcij proti Iranu in Severni Koreji prejšnji mesec ZTE-ju za sedem let prepovedalo kupovanje surovin oziroma sestavin za svoje proizvode na ameriškem trgu. ZTE je moral zato ustaviti proizvodnjo, saj je v ZDA kupoval 40 odstotkov obratnega materiala.

Peking je vrnil udarec s poostrenim nadzorom ameriškega uvoza, s čimer naj bi ZDA pokazal, kaj pomeni dostop do kitajskega trga.