Ekonomisti predvidevajo, da bo od učinkovitosti teh ukrepov odvisno tudi nadaljnje okrevanje svetovnega gospodarstva.

Kitajska vlada je uvedla številne ukrepe, s katerimi bo poskušala ustaviti upadanje gospodarske rasti. Od njihove učinkovitosti bo precej odvisen tudi izvoz držav Evropske unije na kitajsko tržišče, ki so najpomembnejši kitajski trgovinski partner. Cilj najnovejših ukrepov je ohranitev gospodarske rasti na ravni 7,5 odstotka.

Vlada se je odločila, da bo obdržala rast na tej ravni s tem, da bo letos in v prihodnjem letu prepolovila davke za majhna in srednja podjetja in da bo bistveno povečala vlaganja v gradnjo tako imenovanih hitrih železniških prog. Zato bodo ustanovili sklad, vreden približno 40 milijard dolarjev, za približno isto vsoto pa bodo izdali tudi državnih obveznic. Samo letos bodo na Kitajskem odprli približno 6.600 kilometrov novih hitrih železniških prog. Omenjena panoga postaja ena gonilnih sil kitajskega industrijskega vzpona.

Cilj vseh teh ukrepov je doseči, da bo zaposlenost še naprej rasla. Predvideno je, da bodo letos ustanovili 10 milijonov novih delovnih mest. Zaradi prevelike odvisnosti Kitajske od izvoza pa so začeli spodbujati tudi notranjo porabo. Zato, da bi se srednji razred še naprej širil, bodo letos že četrto leto zapored za približno pet odstotkov povišali plače v javnem sektorju in zgradili približno pet milijonov novih socialnih stanovanj.

Kitajska vlada se je v nasprotju z veliko večino držav EU-ja, ki poskušajo po nemškem vzoru predvsem z zategovanjem pasu rešiti svoje gospodarske težave, odločila za stimulativni pristop, ki bi ga lahko posnemali tudi drugod po svetu.

Za Radio Slovenija,