Posnetek iz Berlina. Foto: EPA
Posnetek iz Berlina. Foto: EPA

V Nemčiji so v številnih mestih aktivirali več tisoč policistov, samo v Berlinu več kot 5000, zaradi bojazni, da bi ponoči izbruhnilo nasilje na demonstracijah, ki jih načrtujejo tako pripadniki levice kot desnice, zadnji tudi proti koronskim ukrepom. V Berlinu samo na prvomajskem shodu levice pričakujejo 10.000 ljudi, v vzhodnem mestu Leipzig pa so prepovedali tri demonstracije od skupno 12, ki so jih hoteli prijaviti.

Protesti, ki so po večini potekali mirno, so se med drugim zvrstili v Nemčiji, Rusiji, Španiji, na Švedskem, v Indoneziji in Združenen kraljestvu. Prizor na fotografiji je iz Berlina. Foto: EPA
Protesti, ki so po večini potekali mirno, so se med drugim zvrstili v Nemčiji, Rusiji, Španiji, na Švedskem, v Indoneziji in Združenen kraljestvu. Prizor na fotografiji je iz Berlina. Foto: EPA

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA so razmere ob začetku demonstracij mirne, fotografije in posnetki dogajanja pa kažejo, da so udeleženci shodov začeli zažigati barikade po berlinskih ulicah in se spopadati s policisti.

Nemška kanclerka Angela Merkel je v svojem nagovoru pohvalila prebivalce za vse delo med pandemijo. Poudarila je, da so prav poklici, ki sicer nimajo velike pozornosti, omogočili, da so dejavnosti potekale naprej. Poudarila je tudi dejstvo, da so številni delali od doma. Tiste delodajalce, ki ne morejo delati od doma, pa je pozvala, naj izkoristijo možnost testiranj na okužbo.

Sindikat DGB je medtem v Hamburgu pripravil svoje glavno zborovanje v tradicionalnem slogu pod sloganom Solidarnost je prihodnost. Predstavnik sindikata Reiner Hoffmann je poudaril, da ne bodo dovolili, da bodo delodajalci pandemijo izkoristili za izgovor za odpuščanja, relokacije in dampinge plač. Pozval je k več vlaganjem.

Nasilni protesti v Franciji

Prizor iz Pariza. Foto: EPA
Prizor iz Pariza. Foto: EPA

V Franciji se je na zborovanjih prav tako zbralo več tisoč ljudi. V Parizu so se spopadli s policijo, ki je uporabila tudi solzivec.

Policijski vir je povedal, da so skrajno levičarski pripadniki t. i. črnega bloka večkrat skušali blokirati zborovanje sindikatov. Prijeli so vsaj 34 ljudi, policist je bil poškodovan. Nekateri protestniki so razbijali izložbe bank, sežigali smetnjake in metali predmete na policiste.

Protestniki v Londonu. Foto: EPA
Protestniki v Londonu. Foto: EPA

Po podatkih sindikata CGT so po državi načrtovali skoraj 300 prvomajskih zborovanj, ki naj bi se jih po ocenah oblasti udeležilo skupno 10.000 ljudi. Udeleženci so nosili transparente z različnimi zahtevami, od odprave nočne prepovedi gibanja zaradi pandemije do ustavitve reforme za nezaposlene, ki naj bi začela veljati julija.

Pet ljudi so prijeli v Lyonu, kjer so se prav tako skrajno levičarski aktivisti t. i. črnega bloka spopadli s policijo. Tam se je zborovanja kljub dežju udeležilo 3000 ljudi.

Ob mednarodnem prazniku dela po svetu protesti

Španija: Tisoči na ulicah upoštevajo protikoronske ukrepe

Prizor iz Francije. Foto: EPA
Prizor iz Francije. Foto: EPA

V Španiji se je v več kot 70 mestih prvomajskih zborovanj udeležilo več tisoč ljudi. Na prvih zborovanjih na mednarodni dan dela od izbruha pandemije covida-19 so udeleženci nosili zaščitne maske in spoštovali pravila socialnega distanciranja, pa tudi dovoljenega števila udeležencev.

Fotografija dogajanja v Franciji. Foto: EPA
Fotografija dogajanja v Franciji. Foto: EPA

Na glavnem zborovanju v prestolnici Madrid se je zbralo okoli tisoč ljudi, tudi sedem ministrov, med njimi ministrica za delo Yolanda Diaz.

Predstavniki glavnih sindikatov so vlado pozvali k spoštovanju zavez, uresničitev katerih je zaradi pandemije preložila, kot so umik sporne reforme trga dela, dvig minimalne plače in sprejem zakona o enakem plačilu.

Ministrica je v nagovoru poudarila, da je za izhod iz krize ključno zaposlovanje. Dostojno zaposlitev, solidarnost, enakost in socialno pravičnost je označila kot najučinkovitejši odgovor na zdajšnjo gospodarsko-družbeno krizo. V Barceloni se je prvomajskega zborovanja udeležilo okoli 3000 ljudi.

V Združenem kraljestvu proti dodatnim pooblastilom za policiste

Protestniki, ki so se ob prazniku dela zbrali v Združenem kraljestvu, so izražali predvsem nasprotovanje predlagani zakonodaji, ki bi policistom omogočila dodatne pristojnosti v primeru zajezitve protestov, poroča britanski BBC.

Protestniki v Mjanmaru. Foto: EPA
Protestniki v Mjanmaru. Foto: EPA

V Carigradu več kot 200 aretiranih

V Carigradu so aretirali več kot 200 ljudi. Policisti so protestnike prijeli med poskusom pohoda do trga Taksim, ki velja za tradicionalno zbirališče protestnikov, in na drugih bližnjih območjih.

V Turčiji zaradi pandemije covida-19 sicer velja popolno zaprtje javnega življenja. Tretji val je prinesel s seboj rekordno število smrtnih žrtev. Samo v petek je po uradnih podatkih v tej državi umrlo 394 covidnih bolnikov.

Protestniki v BiH-u opozarjajo na slabe razmere

V Bosni in Hercegovini so mednarodni dan dela zaznamovali številni protesti sindikalnih aktivistov in delavcev, ki so opozarjali na nizke plače, slabe delovne razmere in ogrožanje njihovih pravic.

Med drugim se je približno 200 rudarjev zbralo pred sedežem vlade BiH-a v Sarajevu. Opozarjali so, da ne bodo privolili v načrtovano reorganizacijo dela, zaradi katere bi delo izgubilo več kot 2000 ljudi.

"Italijo zdravimo z delom": V Trstu shod delavcev

"Italijo zdravimo z delom"

Ob prazniku dela so se predstavniki sindikatov in delavci tradicionalno zbrali v Trstu. Shoda, ki se je običajno vil po mestu, lani zaradi pandemije ni bilo, letos pa so bili ob upoštevanju preventivnih zdravstvenih ukrepov zagovorniki delavskih pravic omejeni na Veliki trg. "Italijo zdravimo z delom" je geslo, s katerim so na skrbno načrtovanje izhoda iz krize opozarjale vsedržavne delavske organizacije.

Protestniki na Filipinih zahtevajo boljše razmere za delo med pandemijo in rednejše testiranje delavcev na covid-19. Foto: EPA
Protestniki na Filipinih zahtevajo boljše razmere za delo med pandemijo in rednejše testiranje delavcev na covid-19. Foto: EPA

Ne gre zgolj za izgubo zaposlitve, pač pa za vse slabše delovne pogoje in življenje v nenehni negotovosti je bilo slišati na Velikem trgu, kjer so se oglasili predstavniki zdravstvenih delavcev, zaposlenih v turizmu, storitvenih dejavnostih in kulturi, je poročala novinarka Radia Slovenija Špela Lenardič.

Delavci v Tajvanu zahtevajo višje plače

Protesti so prvega maja potekali tudi v Indoneziji. Protestniki na shodu v glavnem mestu Džakarta so s simbolnimi grobovi na ulici opozarjali na številne žrtve pandemije covida-19. Foto: EPA
Protesti so prvega maja potekali tudi v Indoneziji. Protestniki na shodu v glavnem mestu Džakarta so s simbolnimi grobovi na ulici opozarjali na številne žrtve pandemije covida-19. Foto: EPA
Protesti v Parizu. Foto: EPA
Protesti v Parizu. Foto: EPA

Približno 3000 tajvanskih delavcev iz različnih industrij pa je na shodih v Tajpeju pozvalo k višjim plačam in boljšemu pokojninskemu načrtu.

Administracija tamkajšnje predsednice Cai Ing Ven je sicer decembra lani najnižjo tajvansko plačo zvišala za 0,84 odstotka, na 24.000 tajvanskih dolarjev (okoli 710 evrov) in obljubila, da jo bo v treh letih zvišala na 30.000 tajvanskih dolarjev.

A sindikati ocenjujejo, da bi vlada lahko storila več za zvišanje plač in reformo delovne politike. Generalni sekretar tajvanske konfederacije sindikatov Huang Ju Te je opozoril, da ostaja vprašanje negativne rasti plač v zadnjih 15 letih nerešeno.

V Mjanmaru nasprotujejo državnemu udaru

Na ulice so se na mednarodni dan dela podali tudi v več mestih v Mjanmaru in zahtevali svobodo in pravičnost po vojaškem udaru na začetku februarja. S transparenti so izražali vztrajnost v boju proti vojaškemu udaru in nasprotovanje vladanju vojaške hunte.