Kolinda Grabar-Kitarović je po lanskem porazu na predsedniških volitvah na Hrvaškem nadaljevala mednarodno diplomatsko kariero. Med drugim je postala članica Mednarodnega olimpijskega komiteja. Foto: Reuters
Kolinda Grabar-Kitarović je po lanskem porazu na predsedniških volitvah na Hrvaškem nadaljevala mednarodno diplomatsko kariero. Med drugim je postala članica Mednarodnega olimpijskega komiteja. Foto: Reuters

Informacijo o morebitni kandidaturi nekdanje hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović je naznanil podpredsednik mednarodnega foruma za varnost Halifax, Robin Sheperd, na omizju o demokraciji na konferenci o svetovni varnosti, ki je pred kratkim potekala v Bratislavi, je poročala komercialna hrvaška televizija Nova TV v četrtek zvečer.

Omenjenega omizja se je udeležila tudi Kolinda Grabar-Kitarović, ki pa ni želela komentirati možnosti kandidature, a navedb tudi ni zavrnila.

Nova TV je predvajala izjavo Shepherda, ki je nekdanji predsednici povedal, da v Washingtonu, kjer je sedež foruma Halifax, tudi njo omenjajo kot eno od favoritk za novo generalno sekretarko zveze Nato.

Hrvaški mediji jo sicer omenjajo tudi kot morebitno visoko komisarko ZN-a za pravice žensk.

Sedanjemu generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu se mandat izteče jeseni 2022. Foto: Reuters
Sedanjemu generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu se mandat izteče jeseni 2022. Foto: Reuters

Milanović: Kandidatura za Hrvaško koristna

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je novinarjem povedal, da bo morebitna kandidatura nekdanje predsednice "za Hrvaško koristna". Kot je dejal, nima nič proti, vendar pa bo to šele čez leto dni. "Takšne zadeve se ne dajejo v javnost, temveč se urejajo v tišini," je glede njene morebitne kandidature dejal Milanović.

Hrvaški premier Andrej Plenković pa je dejal, da se očitno špekulira z nekaterimi imeni, kot se je že zgodilo v preteklosti. Povedal je, da nima nobenih konkretnih informacij o morebitni kandidaturi Kolinde Grabar-Kitarović, ki jo je podpiral kot kandidatko HDZ-ja na prejšnjih predsedniških volitvah. "Bilo bi čudovito, takoj bi jo podprl. (...) Če bomo prišli v situacijo, da se bo to uresničilo, jo bomo podprli. Storili bomo vse, da se bo na koncu kaj takega tudi zgodilo", je dejal.

Pomočnica za javno diplomacijo generalnega sekretarja Nata

Kolinda Grabar-Kitarović je bila v preteklosti pomočnica za javno diplomacijo generalnega sekretarja zveze Nato, preden je leta 2014 kandidirala za hrvaško predsednico in leta 2015 tudi zmagala v drugem krogu hrvaških predsedniških volitev. Med drugim je bila vodja hrvaške diplomacije v prvi vladi nekdanjega premierja Iva Sanaderja in nato hrvaška veleposlanica v Washingtonu.

Hrvaški vojaški in geostrateški analitik, ki tudi sam dela v zvezi Nato, Robert Barić, je že izrazil dvom, da bo Hrvaška uspešno odigrala tako pomembno diplomatsko tekmo, ki bi izstrelila Grabar-Kitarović na vrh zveze Nato, in dodal, da bodo ključno vlogo pri izbiri nove osebe na čelu zveze Nato imela največje zaveznice. Bo pa treba zadovoljiti pričakovanja ZDA, proatlantskih Evropejcev kot tudi stare Evrope in bolj skeptičnih Francozov, je še dejal za Novo TV. Sam pričakuje, da se bodo imena uradnih kandidatov pojavila konec leta.