Begunci, ki prihajajo iz najbolj nemirnih koncev sveta, upajo na boljše življenje v Veliki Britaniji. Foto: Reuters
Begunci, ki prihajajo iz najbolj nemirnih koncev sveta, upajo na boljše življenje v Veliki Britaniji. Foto: Reuters
Kolone za vstop v predor so neskončno dolge. Foto: Reuters
Poleg pribežnikov in policije se pred Calaisom zbirajo še protestniki. Foto: Reuters

Množica je skandirala "Odprite meje" in zahtevala, da jih obmejni organi spustijo v Veliko Britanijo, kjer je zakonodaja glede priseljencev ohlapnejša in kjer si obetajo boljše življenje.
Samo v noči z nedelje na ponedeljek je skušalo vdreti v predor 1.700 pribežnikov iz barakarskega naselje na robu Calaisa, imenovanega "Džungla". V izgredih so begunci policiste, ki so jih skušali zadržati, obmetavali s kamenjem. En policist je bil pri tem ranjen, sudanskega storilca pa so aretirali.

Kot je sporočila francoska policija, so okoli tisoč poskusov vdorov na 650 hektarjev velikem območju predora oblasti preprečile.

V petek in soboto je bilo število poskusov vdora v predor manjše - le okoli 400 ljudi na noč, večinoma zaradi manjšega števila vlakov konec tedna.

Na vrhuncu krize na začetku prejšnjega tedna je v eni noči kar okoli 2.000 pribežnikov obupano podiralo in preskakovalo ograje ter se skušalo vkrcati na vlake za Anglijo - pri tem je najmanj 200 ljudem to uspelo, devet pribežnikov pa je pri tem umrlo.

V NEMČIJI PRISELJENSKI REKORD
V Nemčiji trenutno živi več priseljencev kot kdaj prej. Število ljudi s tujimi koreninami je v letu 2014 poraslo na 10,9 milijona, kar je rekord, odkar od leta 2005 spremljajo te podatke. V povprečju je vsak peti človek v Nemčiji priseljenec. Gre za skupaj 16,4 milijona ljudi, navaja nemški statistični urad.


Politični vroči kostanj

Zaradi krize je francoska policija v Calais pred dnevi napotila dodatnih 120 policistov, ki jim je, vse do pretekle noči očitno uspelo zmanjšati naval na območje družbe Eurotunnel, ki upravlja predor.

Problematika prebežnikov v Calaisu je postala politični vroči kostanj, ki si ga podajata Francija in Otok. Britanski premier David Cameron se je zaradi izjav o "roju" ljudi, ki skušajo vdreti v njegovo domovino, prislužil nemalo kritik. Nezadovoljstvo narašča tudi v Franciji. Poslanec opozicijske desne stranke Republikanci Henri Guaino je London pozval, naj pri krizi prevzame svoj delež bremen. "Nobenega razloga ni, da se te ljudi skladišči - če to smem reči, ker gre dejansko skorajda za to - v Franciji. To se ne more nadaljevati," je izjavil Guaino.

Britanska vlada je sicer prejšnji teden obljubila 10 milijonov evrov za izboljšanje ograje okoli železniškega terminala Eurotunnela v Coquellesu pri Calaisu. Cameron je prav tako obljubil "več ograje, več sredstev, več ekip s slednimi psi" za pomoč francoski policiji pri "nočnih igrah".

Zapor za stanodajalce
Medtem je britanska vlada sporočila, da bodo morali po novih ukrepih najemodajalci poskrbeti za deložacijo priseljencev, ki ne bodo uspešni pri svojih prošnjah za azil, sicer jim bo grozil kazenski pregon in zaporna kazen do pet let.

Nov ukrep, ki najemodajalce obvezuje, da preverijo status najemojemalcev, je del nove zakonodaje o priseljevanju, ki jo bo konservativna Cameronova vlada jeseni vložila v parlament.

Cameron je ob zaostrovanju krize med drugim tudi obljubil, da bo Velika Britanija deportirala več nezakonitih priseljencev, da bi tako pokazala, da ta država ni varno zatočišče. Pri tem je zatrdil, da se Velika Britanija in druge države soočajo z "rojem" ljudi, ki prečkajo Sredozemlje in iščejo boljše življenje.

Številni so ga kritizirali, češ da je uporabil neprimerne izraze in da napihuje tveganje, ki ga predstavljajo nezakoniti migranti. Nazadnje mu je v nedeljo kritiko namenil švedski minister za pravosodje in priseljevanje Morgan Johansson, ki je menil, da kriza v Calaisu izvira iz tega, da niti Francija niti Velika Britanija ne prevzameta odgovornosti in sprejmeta več prosilcev za azil.