Kosovo bo ustanovilo tudi ministrstvo za obrambo, prihodnjo vojsko pa bo sestavljajo 5.000 vojakov in 3.000 rezervistov. Foto: Reuters
Kosovo bo ustanovilo tudi ministrstvo za obrambo, prihodnjo vojsko pa bo sestavljajo 5.000 vojakov in 3.000 rezervistov. Foto: Reuters

Vse tri zakone so poslanci sprejeli soglasno in zelo hitro, po glasovanju pa se je v dvorani razlegel aplavz, poroča srbski portal Blic. Kosovski premier Ramush Haradinaj je pred glasovanjem na Facebooku napisal, da se bodo stvari "postavile na svoje mesto" in da stremijo v mirno prihodnost z vsemi, ki živijo okoli njih. "Zato, da bi postali del zavezništva Nato, bo naša vojska služila tam, kjer bo treba zaščititi življenje, dostojanstvo in integriteto ljudi."

Danes sprejeti zakoni predvidevajo vzpostavitev kosovskega ministrstva za obrambo, vojske ter službovanje v vojski. Vojska bo ohranila naziv Kosovske varnostne sile (FSK).

Kljub grožnjam premierke Ane Brnabić je posredovanje  srbske vojske z 28.000 vojaki proti Kosovu zelo malo verjetno. Foto: Reuters
Kljub grožnjam premierke Ane Brnabić je posredovanje srbske vojske z 28.000 vojaki proti Kosovu zelo malo verjetno. Foto: Reuters
Kosovo dobilo vojsko

Beograd obtožuje Prištino neustavnosti

Po prepričanju kosovskih oblasti pomeni sprejetje zakonov nov korak pri utrditvi državnosti. Zakoni, ki jih je parlament sprejel ob bojkotu poslancev vladne stranke srbske manjšine Srbske liste, predvidevajo postopno preoblikovanje varnostnih sil v vojsko, ki bo "varovala suverenost in ozemeljsko celovitost Kosova", katerega neodvisnost niti Beograd niti stalni članici Varnostnega sveta, ZN-a Rusija in Kitajska ne priznavajo.

Nato potezo obžaluje

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je izrazil obžalovanje nad potezo Kosovo in se zavzel za nadaljevanje dialoga med Beogradom in Prištino. "Obžalujem, da je bila kljub zaskrbljenosti Nata sprejeta ta odločitev. Čeprav o preoblikovanju kosovskih varnostnih sil odloča Kosovo, smo bili jasni, da gre za odločitev ob napačnem času," je poudaril. Nato po njegovih besedah podpira razvoj kosovskih sil v okviru trenutnega mandata. Napovedal pa je, da bo zavezništvo zaradi spremembe tega mandata znova preučilo sodelovanje z njimi. Vse strani je pozval, naj zagotovijo, da se zaradi današnje odločitve ne bodo okrepile napetosti v regiji.

Beograd obtožuje Prištino, da bo z oblikovanjem vojske kršila lastno ustavo, ki za vzpostavitev vojske določa dvotretjinsko podporo v parlamentu, tudi srbske manjšine. Srbija tudi trdi, da Kosovo z vzpostavitvijo lastne vojske krši resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 iz leta 1999, po kateri imajo mednarodne sile Kfor mandat za "razorožitev nezakonitih oboroženih sil kosovskih Albancev".

Srbska premierka Ana Brnabić je ob potrditvi preoblikovanja kosovskih varnostnih sil v vojsko poudarila, da Srbija ostaja na poti miru in stabilnosti. "Zame je to težak dan, ne dan, ki prispeva k sodelovanju v regiji," je dodala Brnabićeva.

Varnostne sile vzpostavljene leta 2009

Varnostne sile Kosova so vzpostavili leta 2009 v skladu z ustavo, potem ko je Kosovo 17. februarja 2008 razglasilo neodvisnost. V celoti so postale operativne leta 2013. Gre za profesionalne varnostne sile, ki so oborožene samo z lahkim orožjem in so pod civilnim nadzorom. Imajo 2.500 aktivnih članov in do 800 rezervistov, dejavne pa so ob naravnih nesrečah in drugih kriznih dogodkih. Sodelujejo lahko tudi v mirovnih misijah in pri pomoči v tujini.

Po poročanju srbskih medijev naj bi imela vojska okoli 5.000 aktivnih vojakov in 3.000 rezervistov, preoblikovanje pa naj bi trajalo deset let.

Kosovski parlament ustanovil vojsko

Brnabićeva ni izključila vojaškega posredovanja

Poleg Srbije in Srbov na Kosovu se s preoblikovanjem ne strinja niti zveza Nato, ki vodi okoli 4.000-članske mednarodne sile Kfor, ki od junija 1999 na Kosovu izvajajo nadzor po skoraj dvoletnem konfliktu. Generalni sekretar vojaške zveze Jens Stoltenberg je nedavno opozoril, da do namere o preoblikovanju prihaja ob nepravem času, da je v nasprotju z nasvetom zaveznic in da ima lahko resne posledice za prihodnost Kosova v evroatlantskih povezavah.

Srbska premierka Ana Brnabić je pred dnevi namignila, da bi bilo lahko eden izmed odzivov Beograda na potezo Prištine vojaško posredovanje, srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je dejal, da bo v prihodnjih treh dneh osebno nadzoroval delo vojske ob meji s Kosovom.

Ima pa Priština podporo veleposlanika ZDA Philipa Kosnetta. Po poročanju medijev je središče Prištine v teh dneh okrašeno z ameriškimi zastavami.