Vodja skrajno desničarske Nacionalne fronte je bil spoznan za krivega zaradi zanikanje zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov zaradi izjave v intervjuju za desničarsko revijo Rivaroli januarja 2005. V istem članku je pokol 86 civilistov leta 1944 v mestu Villeneve d'Ascq opisal kot dejanje besnega mladega oficirja in pohvalil Gestapo zaradi njegove vloge v incidentu. Dodal je, da "ne bi bilo potrebno postavljati koncentracijskih taborišč za politične deportacije, če bi Nemčija, v skladu s splošnim prepričanjem, zares izvajala masovna pobijanja po državi".

Le Pen ne obžaluje
Leta 2005 je, potem ko se je nanj usul plaz kritik drugih politikov in organizacij za varstvo človekovih pravic, izjavil, da ne obžaluje svojih izjav in da je postal žrtev "pregona". Le Pen ni bil prisoten na sodišču, ko je to izreklo svojo sodbo, njegov odvetnik pa je povedal, da obstaja velika verjetnost, da se bo njegova stranka na razsodbo pritožila.

Tokratna obsodba ni prva za 79-letnega Le Pena. Leta 1987 je bil oglobljen, ker je nacistične plinske celice opisal kot "podrobnost zgodovine".

T. V.