Madžarski časopis Nepszabadsag je bil pred zaprtjem kritičen do premierja Orbana. Na fotografiji je naslovnica časopisa iz leta 2011, na kateri piše: "Medijske svobode na Madžarskem ni več." Nekaj dni prej je namreč na Madžarskem začel veljati nov zakon o medijih. Foto: EPA

"Novinar sem bil več kot 40 let, zadnja aktivna leta sem preživel kot veleposlanik na Kubi. Tam je bila moja naloga poziv k svobodi medijev. Zdaj sem v položaju, ko tujino pozivam k obrambi svobode naših medijev," zaskrbljeno pove starosta madžarskega novinarstva in donedavni predsednik nadzornega odbora Centra za neodvisno novinarstvo Janos Horvat.

"Vlada je ustvarila sistem, proti kateremu se je zelo težko boriti. Vendar ni res, da na Madžarskem ni neodvisnih ali kritičnih medijev, imamo pa izredno nezdravo medijsko okolje. Prostor za kritično misel se je izjemno skrčil," na drugi strani opozarja direktor Centra za neodvisno novinarstvo (CIJ) Sandor Orban.

Madžarska je bila na lestvici indeksa svobode medijev, ki jo objavlja Freedom House, leta 2010, ko je Orban prevzel oblast, na 40. mestu. Sedem let pozneje, leta 2017, je zdrsnila na 87. mesto.

Medijski zakon

Pomembna sprememba, ki je vplivala na prikrojitev medijske krajine, je bil medijski zakon, ki je začel veljati z letom 2011. Ustanovil je državni medijski svet, v katerem je pet članov, ki jih vse imenuje vladajoča stranka, predsednik sveta pa imenuje direktorja javne televizije.

Vsi mediji so se morali pri svetu registrirati. Medijski svet je dobil pravico, da lahko medije finančno kaznuje zaradi "neuravnoteženega" pokrivanja novic, žaljivega poročanja ali kršenja "javne morale". Zakon je bil deležen številnih kritik tudi zaradi določila, da mora novinar na zahtevo razkriti svoj vir.

Starosta madžarskega novinarstva Janos Horvat je po 40 letih dela v novinarstvu zaskrbljen nad stanjem medijev v državi. Foto: MMC RTV SLO

Lastniška struktura

Pred tremi leti so se zgodile velike spremembe v lastniški strukturi medijev. Po navedbah neodvisnega madžarskega medija Atlatszo je bilo leta 2015 vladi naklonjenih 31 medijev, zdaj pa je teh že več kot 500.

Mediji so na Madžarskem, tako kot drugje, zaradi hude krize in padca naklade začeli toniti v rdeče številke. "Nekoč so bile na Madžarskem tri velike založniške hiše. Ena izmed njih je skupina Axel Springer, ki je v madžarskem medijskem prostoru navzoča od leta 1989. Zaradi krize so se odločili, da združijo lokalne časopise v svoji lasti z osrednjimi časopisi. Takrat je medijski svet to zavrnil, češ da bi to privedlo do neravnovesja v medijskem prostoru. Zakon tudi določa, da mora za tovrstne združitve soglasje podati organ za varovanje konkurence, ki je to zavrnil," razlaga Janos Horvat. "Le nekaj mesecev pozneje pa se je pojavil avstrijski lastnik Heinrich Pecina (podjetje Mediaworks), ki je dobil zeleno luč za nakup treh lokalnih časopisov in enega osrednjih dnevnikov Nepszabadsag, pri čemer so vsi vedeli, da dela za vlado," dodaja.

Tradicionalni mediji, kot sta tisk in javna televizija, so se zgostili v rokah posameznih lastnikov blizu premierja Orbana. Večino lokalnih časopisov ima v rokah najbogatejši Madžar Lorinc Meszaros. Cenjeni gospodarski tednik Figyelo je v lasti Orbanove prijateljice in zgodovinarke Marie Schmidt. Največja novičarska spletna stran Origo, nekoč zaradi svoje objektivnosti med najbolj cenjenimi, je prešla v roke Adama Matolcsyja, sina guvernerja madžarske centralne banke, in postala naklonjena vladi, navaja Financial Times.

"Ni res, da na Madžarskem ni neodvisnih ali kritičnih medijev, imamo pa izredno nezdravo medijsko okolje. Prostor za kritično misel se je izjemno skrčil," pojasnjuje direktor Centra za neodvisno novinarstvo (CIJ) Sandor Orban. Foto: MMC RTV SLO

Zaprtje dveh osrednjih časopisov

Podjetje Mediaworks je kmalu po nakupu enega največjih madžarskih časopisov Nepszabadszag tudi zaprlo. Nekega jutra oktobra 2016 so se novinarji levo usmerjenega medija preprosto znašli pred zaprtimi vrati in prejeli pisma, da je časopis prenehal izhajati. Mediaworks je kot razlog navedel padec naklade in posledično velike izgube, vendar je več novinarjev Nepszabadszaga zaprtje označilo za politično odločitev.

Kmalu po zadnjih volitvah je svoje delovanje končal časopis z 80-letno tradicijo Magyar Nemzet. Foto: MMC RTV SLO

Aprila 2018, le nekaj dni po zmagi Fidesza na lokalnih volitvah, je prenehal izhajati še eden izmed največjih madžarskih časopisov, Magyar Nemzet. Njegov lastnik Lajos Simicska je kot razlog prav tako navedel finančne težave. Prav oligarh Simicska je bil eden ustanoviteljev in nekoč glavni pokrovitelj stranke Fidesz. Z zdajšnjim premierjem Orbanom sta stranko osnovala še kot sostanovalca v študijskih letih, Simicska pa je stranki priskrbel sredstva za delovanje v času, ko je bila v opoziciji.

"Brez Simicske Orban ne bi postal premier. Brez Orbana Simicska ne bi postal milijarder," je nekoč zapisal pisatelj Orbanove biografije Paul Lendvai. Spor se je začel leta 2015 – nekateri namigujejo na Simicskovo nestrinjanje z Orbanovo krepitvijo vezi z Rusijo in Vladimirjem Putinom.

Sicer v javnosti tihi Simicska je takrat Orbana v več intervjujih označil z madžarsko besedo "geci" – ki je pogosta madžarska žaljivka, v dobesednem prevodu pa pomeni sperma. Dan razhoda Simicske in Orbana so mediji tako označili za "Dan G", fraza O1G (v prostem prevodu: Orban je pi*da) pa je postala geslo letošnjih protestov.

476 zasebnih provladnih medijev se združi v holding

Pred nekaj meseci so se lastniki 476 različnih provladnih medijev odpovedali lastništvu in finančni kompenzaciji in medije prepustili t. i. Srednjeevropski fundaciji za tisk in medije, uradno neprofitni organizaciji, na čelu katere je nekdanji poslanec Fidesza Gabor Liszkay. Šlo je za simbolično potezo, saj so omenjeni mediji že prej podpirali Orbana.

Madžarski premier je po podpisu odloka o združevanju dejal, da je holding "nacionalnega pomena" in "v javnem interesu". Vladni odbor za komunikacije je zatrdil, da bo združitev omogočila preživetje tiskanih medijev. Eden izmed ustanovnih članov fundacije Miklos Szantho je za New York Times sporočil, da sta njeni prednostni nalogi "zagotavljanje in ohranjanje uravnoteženosti medijev na Madžarskem", ob tem pa tudi spopadanje z lažnimi novicami in politično korektnostjo.

Kot je poročal Reuters, ki je navajal podatke neodvisne spletne strani www.24.hu, so imeli mediji v tej fundaciji lani skupne prihodke 210 milijonov dolarjev (183 milijonov evrov), pri čemer so velik del predstavljali prihodki od državnega oglaševanja, in kljub njeni neprofitni naravnanosti pridelali osem milijard forintov (25 milijonov evrov) dobička.

"Ti mediji so bili že prej v lasti vlade ali posameznikov blizu vladi. Ustanovitev te fundacije je zunaj medijskega zakona, hkrati pa pravzaprav niti ni njegova kršitev," navaja Horvat. Med temi 476 mediji so tudi državna tiskovna agencija, Echo TV, Hir TV, časopis Magyar Idok in vsi regionalni časopisi.

Orbanova vlada s spremembami medijske krajine duši nasprotnike. Foto: Reuters

Neodvisni mediji brez vladnih oglasov

Podjetja si pogosto ne upajo oglaševati v kritičnih medijih, ker se bojijo padca števila naročnikov. Kritični mediji so tako izstradani, novinarji so plačani premalo.

Sandor Orban

Neodvisni mediji so se znašli v škripcih zaradi padca oglaševanja. "Podjetja si pogosto ne upajo oglaševati v kritičnih medijih, ker se bojijo padca števila naročnikov. Kritični mediji so tako izstradani, novinarji so plačani premalo," pojasnjuje Sandor Orban. Na drugi strani vlada zakupi 17 odstotkov oglasnega prostora v medijih, pri medijih s političnimi vsebinami je ta delež še večji, kar je v evropskem prostoru nenavadna praksa. Ni presenečenje, da vlada oglašuje le v medijih, ki so ji naklonjeni.

"Kakšno je medijsko oglaševanje države? Imenujejo ga obveščanje javnosti, in ne oglaševanje. Ker se vladno informiranje ne pojmuje kot oglaševanje, zanj medijski hiši ni treba plačati davka. Z evropskega vidika je to naravnost smešno. Sram me je, ampak tako se dela," pravi Janos Horvat.

Štiri po besedah sogovornikov vplivne in kakovostne novičarske spletne strani – Index.hu, 24.hu, HVGH.hu in 444.hu – so zelo kritične do vlade in "veliko verodostojnejše od vladnih novičarskih spletnih strani", vendar imajo težave s pridobivanjem sredstev.

Večina televizijskih postaj provladnih

Največja komercialna televizijska postaja z največjo gledanostjo je RTL Club z nemškim lastništvom, ki je po besedah Sandorja Orbana izjemno kritična do vlade. "V poročilih ob 18. uri imajo najprej blok katastrof, nato provladni politični blok in nato tabloidne novice. Če zapakiraš politiko skupaj s tabloidnimi novicami, politične novice dosežejo tudi del občinstva, ki ga sicer ne bi," razlaga Orban.

Programi javne televizije so naklonjeni vladi. Sogovornika sta spomnila, kako so decembra lani iz stavbe javne televizije varnostniki odstranili poslanca, ki sta hotela javno prebrati peticijo protivladnih protestnikov.

TV2 v podporo Orbanu pred volitvami
Vsi voditelji programov komercialne televizije TV2 so pred volitvami v ekran zatrdili: "Volil bom Viktorja Orbana." Horvat pojasni, da mu je eden izmed teh voditeljev povedal, da so bili postavljeni pred dejstvo: ali to povedo ali pa ostanejo brez službe.

Janos Horvath spomni tudi na dogodek na komercialni televiziji TV2 v predvolilnem obdobju, ko so se vsi voditelji novic dva dni pred volitvami ob koncu oddaje pojavili na zaslonu in soglasno zatrdili: "Volil bom Viktorja Orbana." Kot pojasni, mu je eden izmed teh voditeljev povedal, da so bili postavljeni pred dejstvo: ali to povedo ali pa ostanejo brez službe. Lastnik TV2 je bil takrat hollywoodski producent madžarskih korenin Andy Vajna, podpisan denimo pod filme Terminator 3, Evita in Jaz, vohun. Vajna je umrl 20. januarja letos.

Madžarska televizija se spopada z nizko gledanostjo, zato so politična sporočila zdaj vstavili tudi v oglasne bloke med športnimi prenosi javne televizije, pravi Sandor Orban. Kljub splošni nižji gledanosti je po njegovih besedah televizija še vedno zelo močna na podeželju in pri starejših ljudeh, pojasnjuje.

Poslanec stranke socialistov Bertalan Toth pleza čez ograjo sedeža javne televizije MTVA, kjer je želel prebrati peticijo protivladnih protestnikov. Foto: EPA

Madžarska tiskovna agencija vse svoje storitve ponuja zastonj, zato večina komercialnih televizij in radiev posreduje iste informacije. "Ponujajo celo vnaprej pripravljene novice za radio. To manjšim radiem zniža stroške na minimum, saj jim ni treba zaposliti dodatnega človeka. En klik in imaš vse novice, nato pa dodaš lokalne novice in promet," Orban "zagovarja" učinkovit nadzor medijskih vsebin.

Nad nasprotnike s panoji in brezplačniki

Spomni tudi na obcestne oglasne panoje po vsej državi: "Mislil sem, da je to zgodovina. Vendar ni! Država je polna plakatov, ki govorijo, da je Soros glavni stric iz ozadja, kar je popolnoma doseglo svoj namen." Vlada za širjenje sporočil in obračunavanje z nasprotniki uporablja tudi brezplačne tabloide, denimo Lokal, ki jih preberejo ljudje z nizko kupno močjo.

"Gre za učinkovita orodja. Zunaj Budimpešte je izjemno težko doseči občinstvo, saj so politična sporočila tako obsežna, da najbolj vplivajo na ljudi," Sandor Orban za konec primerja medijsko krajino v mestu in na podeželju.