Dogovor je sprejelo 164 držav. Foto: Reuters
Dogovor je sprejelo 164 držav. Foto: Reuters
Antonio Guterres
Sprejem dogovora je generalni sekretar ZN-a označil za "navdihujoč rezultat bolečih prizadevanj". Foto: Reuters
Angela Merkel
Migracije se da reševati le z mednarodnim sodelovanjem, je dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Foto: Reuters
Marakeš
Dogovor govori o varnih in urejenih migracijah. Foto: EPA
Velika večina držav sprejela Marakeško deklaracijo

o migracijah, ki vključuje 23 ciljev za boljše upravljanje migracij v interesu držav, prebežnikov in skupnosti, ki jih gostijo. Med državami, ki so dogovor sprejele, je tudi Slovenija.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je v uvodnem nagovoru poudaril, da je "ta trenutek navdihujoč rezultat bolečih prizadevanj", so sporočili iz ZN-a. Predstavnikom držav je dejal, da so v Marakešu zato, ker priznavajo pomen tega dogovora kot načrta za preprečevanje trpljenja in kaosa ter za zagotovitev sodelovanja, ki bo koristilo vsem.

Dogovor ZN-a o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni. Julija ga je podprlo vseh 193. članic ZN-a, razen ZDA, ki so se iz pogajanj umaknile že decembra lani. Da k dogovoru ne bodo pristopile, je do zdaj potrdilo še nekaj več kot deset držav, med katerimi so predvsem evropske, večinoma z vzhoda. Kot razloge za umik so navedli predvsem to, da izenačuje zakonite in nezakonite migracije ter posega v suverenost držav pri migracijski politiki. Še šest držav, med njimi Izrael in Bolgarija, še razpravljajo, ali naj od dogovora odstopijo, so sporočili iz ZN-a. Tiskovni predstavnik te organizacije ni dejal, ali bodo od dogovora odstopile tudi preostale države, ki niso prisotne na konferenci v Marakešu.

Edini protestnik v Marakešu je poslanec skrajne desničarske stranke Hrvaška rast (Hrast) v hrvaškem parlamentu Hrvoje Zekanović, ki je pred poslopjem, v katerem poteka konferenca ZN-a, izobesil napis "Proti marakeškemu sporazumu". Kot je pojasnil hrvaškim novinarjem, je s tem izrazil svoje nezadovoljstvo, ker hrvaška vlada, kot je dejal, "ni dovolila razprave o spornem dokumentu".

Slovenija se je dogovoru pridružila; slovensko delegacijo v Maroku vodi državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin.

Na medvladni konferenci, ki bo potekala še v torek, so besedilo sprejeli s soglasjem prisotnih. Predsedujoči je na slavnostni seji predstavil besedilo dogovora in – ker nihče od sodelujočih ni izrazil nasprotovanja – razglasil dogovor za sprejetega. Dogovor je sicer pravno nezavezujoč akt, ki ne bo vplival na priseljensko zakonodajo posameznih držav. Dogovor bo 19. decembra z resolucijo potrjen še na Generalni skupščini ZN-a.

Na svetu je rekordnih 21,3 milijona beguncev, poroča Reuters. ZN je začel delo na nezavezujočem dogovoru po tem, ko je leta 2015 v Evropo prišlo več kot milijon ljudi, med katerimi so številni bežali pred vojno v Siriji in revščino v Afriki. Po ocenah ZN-a pa je bilo leta 2017 v svetu okoli 258 milijonov prebežnikov. Gre za ljudi, ki so v skladu z definicijo Mednarodne organizacije za migracije (IOM) tisti, ki zapustijo svoj domači kraj – ne glede na razlog, trajanje in ali to storijo prostovoljno ali neprostovoljno.

Angela Merkel za mednarodno sodelovanje
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se je udeležila konference v Marakešu, pa je poudarila, da je težave, kakršne so migracije, mogoče reševati le z mednarodnim sodelovanjem, ne pa vsaka država po svoje. Vprašanja migracij je treba pravno urediti, državljane ciljnih držav pa zaščititi z bojem proti nezakonitim migracijam, je dejala, kot poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Angela Merkel je še ocenila, da gre pri nasprotovanjih, ki smo jim bili priča pred sklenitvijo tega dogovora, za poskus nasprotovanja mednarodnemu reševanju kriz. Nezakonite migracije po eni strani res vzbujajo velike strahove, ki jih zdaj nasprotniki tega dogovora izkoriščajo za širjenje lažnih informacij, je dejala. "A v bistvu gre pri tem nasprotovanju dogovoru in njegovemu pomenu za nasprotovanje načelu večstranskega sodelovanja," je poudarila nemška kanclerka.

Poudarila je še, da ta dogovor predstavlja mejnik v iskanju rešitev na problematiko migracij v svetu. Po njenih besedah krepi boj proti nezakonitim migracijam in tihotapljenju ljudi. Po drugi strani pa so migracije povsem normalne, "in če so legalne, toliko bolje", je dejala in dodala, da Nemčija tako dobiva tudi potrebno delovno silo.

Kritike sporazuma
Med državami, ki dogovora ne podpirajo, se je v nedeljo znašel še Čile, saj je njihovo notranje ministrstvo sporočilo, da migriranje ni človekova pravica. Kot poroča RTV-jev dopisnik Janko Petrovec, podobno menijo tudi druge nasprotnice – da dogovor izenačuje zakonite in nezakonite migracije, da zmanjšuje suverenost držav ali da ni v skladu z njihovimi varnostnimi interesi. Toda globalni dogovor izrecno ločuje med begunci, zakonitimi in nezakonitimi migranti.

Velika večina držav sprejela Marakeško deklaracijo