Članice skupine OPEC+, v kateri sodeluje tudi Rusija, so se dogovorile za zmanjšanje črpanja tudi v nadaljevanju leta. Foto: Reuters
Članice skupine OPEC+, v kateri sodeluje tudi Rusija, so se dogovorile za zmanjšanje črpanja tudi v nadaljevanju leta. Foto: Reuters

Zmanjšanje črpanja za 10 milijonov 159-litrskih sodov nafte dnevno predstavlja okoli 10 odstotkov svetovne proizvodnje pred izbruhom krize s koronavirusom. Delež 13 držav članic kartela OPEC na svetovnem naftnem trgu je nekaj pod 30 odstotkov, skupina OPEC+ pa si odreže okoli 45-odstotni del pogače.

Kot poroča portal RT, naj bi države članice naftnega kartela OPEC še danes odločile, ali bodo sprejele predlog Mehike, da bi zmanjšala svoje črpanje nafte za 100.000 sodov na dan, oziroma ali bo to dovolj za zagotovitev začrtanega zmanjšanja.

Dogovor naj bi sklenila mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador in ameriški predsednik Donald Trump. Obrador naj bi privolil v zmanjšanje črpanja nafte za 100.000 sodov na dan, OPEC pa je za Mehiko predvidel 400.000 159-litrskih sodov na dan manj. Kot še poroča RT, naj bi ZDA na neki način prevzele breme Mehike na svoje pleče, tako da naj bi same načrpale še dodatnih 250.000 sodov manj.

Od julija do decembra za osem milijonov sodov manj

Članice skupine OPEC+, v kateri sodeluje tudi Rusija, so se dogovorile za zmanjšanje črpanja tudi v nadaljevanju leta. Od julija do decembra naj bi tako načrpale za osem milijonov sodov nafte dnevno manj. Pozneje naj bi bila proizvodnja ob tem med januarjem 2021 in aprilom 2022 manjša za šest milijonov sodov, pri čemer bi bilo izhodišče oktober 2018. Tako Savdska Arabija kot Rusija pa bi imeli za izhodišče raven 11 milijonov sodov nafte dnevno.

Cene nafte so medtem v zadnjih tednih zgrmele, tako zaradi koronavirusa kot zaradi 'cenovne' vojne med Rusijo in Savdsko Arabijo. Foto: Reuters
Cene nafte so medtem v zadnjih tednih zgrmele, tako zaradi koronavirusa kot zaradi 'cenovne' vojne med Rusijo in Savdsko Arabijo. Foto: Reuters

Tudi če države uresničijo začrtano zmanjšanje, pa to ne bo odtehtalo padca povpraševanja po nafti na svetovnih trgih. To bo namreč v drugem četrtletju letošnjega leta manjše za okoli 12 milijonov sodov. Glavni razlog je pandemija novega koronavirusa, ki je po svetu ustavila velike dele gospodarstva.

Cena nafte v rdečih številkah

Medtem ko je bila cena za sod severnomorske nafte brent še 19. februarja pri skoraj 60 dolarjih, je bilo treba 1. aprila zanj odšteti le še 25 dolarjev. V četrtek se je cena začasno povzpela do 33 dolarjev, a nato znova zdrsnila. Cene trgovanja z nafto so se končale pri 31,48 dolarja za sod nafte brent in 22,76 dolarja za zahodnoteksaško nafto. Današnjega azijskega trgovanja zaradi praznika ni bilo.

Glede predlaganega dogovora je sicer že precej pomislekov. Tako je vprašljivo že izhodišče oktober 2018, saj je takrat OPEC+ načrpal precej več nafte kot v zadnjem času. Savdska Arabija je ob takrat načrpala 10,6 milijona sodov nafte, njeno izhodišče pa je zdaj 11 milijonov sodov. Februarja letos je proizvedla 9,6 milijona sodov nafte.

Padanje cen nafte