Ameriški brezpilotnik MQ-9 reaper v zračnem oporišču Ameri v Estoniji. Foto: Reuters
Ameriški brezpilotnik MQ-9 reaper v zračnem oporišču Ameri v Estoniji. Foto: Reuters

Po navedbah poveljnika ameriških zračnih sil v Evropi in Afriki Jamesa Heckerja je brezpilotni letalnik v času incidenta izvajal "rutinske operacije v mednarodnem zračnem prostoru".

V izjavi za javnost je ameriška vojska pojasnila, da sta njen izvidniški letalnik prestregli dve ruski letali, pri čemer je eno izmed njih zadelo propeler letalnika, ki je nato padel v morje.

"To nevarno in neprofesionalno dejanje Rusov je skoraj povzročilo nesrečo obeh letal," je dejal Hecker. Ruska lovca naj bi namreč pred trčenjem na letalnik zlivala gorivo in neprofesionalno ter nevarno letela okoli njega.

Dodali so še, da bo ameriško letalstvo nadaljevalo delovanje v mednarodnem zračnem prostoru. Ob tem so Rusijo pozvali k profesionalnemu in varnemu vedenju, saj naj bi incident sledil vzorcu nevarnega vedenja ruskih pilotov v bližini letal ZDA in njihovih zaveznikov.

Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Ned Price je incident označil za jasno kršitev mednarodnega prava in sporočil, da so na zagovor poklicali ruskega veleposlanika v ZDA.

Rusija zavrača odgovornost za incident

Obrambno ministrstvo v Moskvi je medtem zavrnilo odgovornost za incident. Potrdili so, da sta dva ruska lovca prestregla letalnik, ki pa je po poskusu izmikanja začel naglo padati, pri čemer pred tem ni bilo stika. Obe letali sta se varno vrnili v oporišče, so še dodali v izjavi za javnost, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Moskva: Kijev mora sprejeti novo realnost na terenu

Kremelj je sporočil, da lahko Rusija svoje cilje v Ukrajini trenutno doseže le z vojaško silo in da mora Kijev sprejeti "novo realnost" na terenu, preden bo možna mirna rešitev konflikta.

Rusija vztraja pri nezakoniti priključitvi delov ukrajinskega ozemlja. Foto: Reuters
Rusija vztraja pri nezakoniti priključitvi delov ukrajinskega ozemlja. Foto: Reuters

"Moramo doseči naše cilje. Trenutno je to mogoče le z vojaškimi sredstvi zaradi pozicije režima v Kijevu," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Rusija trdi, da se v Ukrajini bori za "osvoboditev" rusko govorečih prebivalcev v vzhodni ukrajinski pokrajini Donbas od, kot pravijo v Moskvi, neonacističnega režima v Kijevu. Moskva uporablja tudi izraze "denacifikacija" in "demilitarizacija" Ukrajine. Ukrajina in Zahod poudarjata, da gre za neutemeljen izgovor za opravičevanje dejanja agresije in poskus zasedbe velikega dela Ukrajine.

Peskov je še dejal, da bo morala Ukrajina sprejeti "novo realnost" na terenu, ki se je vzpostavila po ruskem vdoru pred letom dni, ki ga v Moskvi označujejo za "posebno vojaško operacijo".

Brez upoštevanja novih razmer je "prehod v mirno rešitev nemogoč", je dejal Peskov. Rusija vztraja, da mora Ukrajina sprejeti izgubo delov države, ki si jih je Rusija nezakonito priključila.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da bo mirovni dogovor mogoč šele, ko se bodo ruske enote popolnoma umaknile z ukrajinskega ozemlja.

Zelenski: Prihodnost Ukrajine je odvisna od bitk na vzhodu države

Zelenski je medtem dejal, da je prihodnost Ukrajine odvisna od izida bitk, ki divjajo okoli Bahmuta in drugih ključnih mest na vzhodu države, oziroma od uničenja tamkajšnjih ruskih sil.

"Na vzhodu je zelo težko, zelo boleče. Moramo uničiti sovražnikovo vojaško moč in jo tudi bomo," je dejal Zelenski.

Predsednik je naštel imena mest, v katerih potekajo ključne bitke, Bilogorivka in Marinka, Avdijivka in Bahmut, Vugledar in Kamjanka. Na teh in drugih krajih se borijo za prihodnost vseh Ukrajincev, je dejal.

Bahmut. Foto: Reuters
Bahmut. Foto: Reuters

"Hvaležen sem vsakemu, ki je zdaj v spopadih, vsem, ki nikoli ne pustijo na cedilu tistih, ki so zraven njih na frontni črti," je po poročanju Al Džazire dodal Zelenski.

Rusija pravi, da bo zasedba Bahmuta odprla pot za prevzem nadzora nad celotno pokrajino Doneck, kar je eden od osrednjih ciljev Moskve v Ukrajini.

Po več tednih hudih bojev ukrajinska vojska sporoča, da se ni umaknila iz Bahmuta in da se namerava tam še naprej boriti z namenom povzročiti čim večje izgube ruskim silam. Tudi ukrajinske sile imajo hude izgube.

Ruske sile, v katerih prednjačijo plačanci Wagnerjeve skupine, so zasedle vzhodni del Bahmuta, a mesta niso še povsem obkolile. Nato je prejšnji teden opozoril, da bi lahko Bahmut v nekaj dneh padel v ruske roke.

Obenem se vse bolj pričakuje ukrajinska protiofenziva. Po ruskih poročilih se je v ta namen med mestoma Slovjansk in Kostjantinivka zbralo več ukrajinskih brigad. Do zdaj sicer blato, ki je v tem času zaradi taljenja snega običajno, ni omogočalo hitrega napredovanja zunaj asfaltiranih cest.

35-letni ukrajinski reševalec Mihajlo Anest je za Reuters dejal, da je na območju še vedno veliko obstreljevanja, a da so boji manj obsežni kot prejšnji mesec. Vrhunec spopadov je bil pred dvema ali tremi tedni, je dejal.

V Bahmutu naj bi živelo še nekaj več kot 4000 ljudi, vključno s 33 otroki.

Dvomi o odločitvi Zelenskega

Medtem se nekateri ukrajinski vojaški analitiki sprašujejo o odločitvi Zelenskega za nadaljevanje obrambe Bahmuta namesto umika iz mesta.

Oleg Ždanov je dejal, da Ukrajina v Bahmut pošilja rezervne enote, ki so se urile v zahodnih državah. Država tako izgublja sile, ki naj bi jih uporabila v protiofenzivah. "Tukaj bi lahko izgubili vse, kar smo hoteli uporabiti v tistih protiofenzivah," je dejal vojaški analitik.

Tudi ukrajinski vojaški zgodovinar Roman Ponomarenko je zaskrbljen zaradi potencialnih izgub, če bo Rusiji uspelo obkoliti mesto. "Če se preprosto odrečemo Bahmutu in umaknemo naše enote, se ne more zgoditi nič groznega. Če pa zaprejo krog, bomo izgubili tako može kot opremo," je po poročanju nemškega portala Deutsche Welle dejal za ukrajinski radio NV.

Obe strani imata v Bahmutu velike izgube. Foto: EPA
Obe strani imata v Bahmutu velike izgube. Foto: EPA

Ruska vojska obstreljevala Kramatorsk

Ruska vojska je zjutraj obstreljevala središče mesta Kramatorsk na vzhodu Ukrajine. Zelenski je prek družbenega omrežja Facebook sporočil, da so bile v napadu poškodovane stanovanjske zgradbe, ubit je bil en človek, trije ljudje pa so bili ranjeni.

Po navedbah Zelenskega je bilo v ruskem obstreljevanju poškodovanih šest stanovanjskih zgradb, po navedbah župana Kramatorska pa 25. Ukrajinski predsednik je še sporočil, da se reševalna akcija na območju nadaljuje.

"Država zla še naprej vodi vojno proti civilnemu prebivalstvu, a za te umore bo kaznovana," je bil Zelenski kritičen do Rusije.

Kramatorsk, kjer je pred začetkom ruske invazije v Ukrajini februarja lani živelo približno 150.000 prebivalcev, decembra lani pa še 80.000, leži blizu Bahmuta. Kramatorsk je redna tarča ruskih obstreljevanj, od ruske zasedbe mesta Doneck leta 2014 pa je deloval kot regionalno središče.

Aprila lani je ruska raketa zadela železniško postajo v Kramatorsku in ubila okoli 60 civilistov, ki so poskušali pobegniti iz regije.

Podaljšanje sporazuma o izvozu žita

Ruska tiskovna agencija TASS je poročala, da se bo veljavnost sporazuma o varnem izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju po njegovem izteku 18. marca samodejno podaljšala, če ne bo nasprotovanja vpletenih strani.

TASS, ki se sklicuje na neimenovani vir, seznanjen s pogajanji, poroča, da do zdaj nobena od vpletenih strani ni nakazala umika.

Rusija je v ponedeljek nakazala, da bi se lahko veljavnost sporazuma po 18. marcu podaljšala le za 60 dni, ne pa 120, kolikor je trajala zadnja obnova.

Rusija se strinja s podaljšanjem sporazuma, a le za 60 dni, je v ponedeljek po pogovorih s predstavniki ZN-a sporočil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Veršinin. Po njegovih besedah je nadaljnje podaljšanje sporazuma s strani Rusije odvisno od spoštovanja dela sporazuma, ki predvideva izvoz ruskega žita in gnojil brez sankcij Zahoda.

Rusija je sporočila, da se strinja s podaljšanjem sporazuma v znak "dobre volje", ob tem pa je opozorila, da njegov ključni del še ni uveljavljen, kot sama pričakuje. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da Zahod ni storil dovolj za odpravo ovit za ruske izvoze kmetijskih proizvodov in gnojil.

"Združeni narodi bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da ohranijo celovitost sporazuma in zagotovijo nadaljevanje njegovega izvajanja," je v Ženevi dejal tiskovni predstavnik urada ZN-a za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) Jens Laerke in dodal, da se posvetovanja "z vsemi stranmi in na različnih ravneh" nadaljujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob tem je poudaril pomen podaljšanja sporazuma. "To je dober sporazum (...) Zelo dobro vpliva na svetovne cene hrane, saj jih znižuje, hrana pa prihaja na trg in na prava mesta," je ocenil Laerke in pojasnil, da za zdaj ni jasno, kaj točno se bo zgodilo 18. marca, ko se bo veljavnost trenutnega dogovora iztekla.

Ukrajinska stran je v ponedeljek sicer sporočila, da je odločitev Rusije za 60-dnevno podaljšanje v nasprotju s prvotnim dogovorom. Vendar pa bo Kijev, kot je dejal ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov, počakal na uradno stališče ZN-a in Turčije o tej zadevi.

Sporazum sta Rusija in Ukrajina ob posredovanju ZN-a in Turčije sklenili julija lani.