Zavezništvo, v katerem so moči združile stranke TOP 09, Demokratska državljanska stranka (ODS) in krščanski demokrati (KDU-ČSL), je po preštetju vseh glasovnic prejelo 27,78 odstotka glasov, stranka Ano pa 27,13 odstotka. Na tretjem mestu je liberalno zavezništvo Pirati in župani, ki je prejelo 15,6 odstotka glasov.

Petr Fiala. Foto: EPA
Petr Fiala. Foto: EPA

Že pred tem je bilo sicer jasno, da bosta imeli dve največji opozicijski zavezništvi – Spolu (Skupaj) in liberalno zavezništvo Pirati in župani (STAN) – skupaj absolutno večino poslanskih sedežev. Po zadnjih projekcijah jih bosta imeli kar 108 od skupno 200.

"Sprememba je tu, mi smo sprememba," je izid komentiral vodilni kandidat zavezništva Spolu, sicer pa predsednik ODS-ja Petr Fiala. Tako on kot vodja Piratov Ivan Bartoš sta že napovedala oblikovanje vlade, ki bo Babiša poslala v opozicijo. "Era Babiša se končuje. To je uspeh demokratičnih strank," je dejal Bartoš.

Babiš je po objavi izidov čestital opozicijskemu zavezništvu Spolu (Skupaj), ob tem pa dejal, da bo sestavil vlado, če ga bo predsednik države Miloš Zeman, ki je sicer njegov tesen zaveznik, prosil, naj to stori.

Prvič po letu 1948 v parlamentu ne bo komunistov

Pozornost je zdaj na češkem predsedniku Milošu Zemanu, tesnem zavezniku Babiša, ki je napovedal, da bo mandat za sestavo vlade najprej podelil najmočnejši posamezni stranki, tudi če bo katero od zavezništev skupaj prejelo več glasov. Foto: EPA
Pozornost je zdaj na češkem predsedniku Milošu Zemanu, tesnem zavezniku Babiša, ki je napovedal, da bo mandat za sestavo vlade najprej podelil najmočnejši posamezni stranki, tudi če bo katero od zavezništev skupaj prejelo več glasov. Foto: EPA

Javnomnenjske raziskave so sicer še pred dnevi napovedovale zmago vladajoče stranke Ano, a je vmes izbruhnila afera s Pandorinimi dokumenti, ki je močno obremenila premierja Andreja Babiša. Tudi če bi na teh volitvah njegova stranka prejela največ glasov, bi težko sestavil novo vlado, saj bi bil njihov edini morebitni koalicijski partner skrajno desna stranka Svoboda in neposredna demokracija (SPD) Tomia Okamure, ki je prejela 9,6 odstotka glasov.

V parlament se po treh desetletjih niso prebili socialdemokrati, prvič po letu 1948 pa v njem tudi ne bo komunistov. Vodja komunistične stranke Vojtech Filip je že odstopil. "Zelo sem razočaran, gre za velik poraz."

"Zelo sem zadovoljen," je za Reuters dejal 69-letni Jiri Gruntorad, nekdanji disident, ki so ga komunistične oblasti zaprle med letoma 1981 in 1985. "A je to prepozno. To je bila ena zadnjih komunističnih strank na svetu, z izjemo kitajske in kubanske, ki se še vedno držita svojega imena. Drugje so se komunisti vsaj preimenovali in se začeli vesti drugače."

Volitve so potekale dva dni

Volitve na Češkem so potekale dva dni, v petek in soboto, saj številni državljani konce tedna preživijo na podeželju. Udeležba je bila prvi dan v povprečju od 20- do 40-odstotna. V petek je svoj glas oddala večina vodilnih politikov, med njimi premier Babiš, ki je ob tem dejal, da gre za "najpomembnejše parlamentarne volitve v zgodovini Češke". Kot je dodal, je bila njegova vlada uspešna, zdaj pa gre za to, ali bo lahko nadaljevala delo ali pa bo zmagala "koalicija petih", ki ga hoče "pregnati iz politike".

S "koalicijo petih" je imel Babiš v mislih dve največji opozicijski zavezništvi ‒ konservativno zavezništvo Spolu (Skupaj), v katerem so moči združile stranke TOP 09, Demokratska državljanska stranka (ODS) in krščanski demokrati (KDU-ČSL), ter bolj progresivno, liberalno zavezništvo Pirati in župani.

Babiš je dejal, da gre za
Babiš je dejal, da gre za "najpomembnejše parlamentarne volitve v zgodovini Češke". Foto: Reuters

Bolehen Zeman glasoval v svoji rezidenci

Svoj glas je v petek oddal tudi češki predsednik Miloš Zeman, tesen zaveznik Babiša. Glasoval je v svoji rezidenci in ni odšel na katero izmed uradnih volišč. Zemanovo zdravstveno stanje je namreč precej slabo in vzbuja številna ugibanja v medijih. Vloga predsednika je, še posebej v času po volitvah, pomembna. Med drugim je predsednik tisti, ki nekomu podeli mandat za sestavo vlade, in Zeman je že napovedal, da ga bo najprej podelil najmočnejši posamezni stranki, tudi če bo katero od zavezništev skupaj prejelo več glasov. Če predsednik ni zmožen opraviti svoje funkcije, je za podelitev mandata zadolžen predsednik poslanske zbornice.

Čehi sicer neposredno volijo 200-članski parlament, posredno pa odločajo o novi vladi, ki bo državo med drugim vodila skozi predsedovanje Svetu EU-ja v drugi polovici leta 2022.

Preobrat na Češkem