Letos je v Sredozemskem morju umrlo že več kot 1.800 beguncev, kar je 20-krat več kot v enakem obdobju lani. Foto: EPA
Letos je v Sredozemskem morju umrlo že več kot 1.800 beguncev, kar je 20-krat več kot v enakem obdobju lani. Foto: EPA
false
Evropska komisija je članice Unije pozvala, naj sprejmejo 20.000 beguncev iz Sirije, ki so razseljeni zunaj Evrope, in še 40.000 prosilcev azila iz Sirije in Eritreje, ki so nameščeni v Italiji in Grčiji. Foto: EPA

Francoski in nemški notranji minister, Bernard Cazeneuve in Thomas de Maiziere, sta v skupni izjavi zapisala, da so, ko gre za razporeditev migrantov, za dosego ravnovesja med odgovornostjo in solidarnostjo na evropski ravni potrebne globoke razprave.

Po njunem mnenju bi bilo pri tem treba upoštevati prizadevanja, ki so jih države pri sprejemanju prosilcev azila že izvedle, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ni odveč pripomniti, da bi bili Francija in Nemčija med državami, ki bi sprejele največ beguncev.

Komisija za razporeditev beguncev
Evropska komisija je namreč članice Unije prejšnjo sredo pozvala, naj sprejmejo 20.000 beguncev iz Sirije, ki so razseljeni zunaj Evrope, in še 40.000 prosilcev azila iz Sirije in Eritreje, ki so zdaj nameščeni v Italiji in Grčiji.

Kot načrtuje Bruselj, bi bila razporeditev ljudi, potrebnih pomoči, podvržena kompleksnim pravilom, kot so ekonomsko stanje, število prebivalcev, stopnja brezposelnosti in število že sprejetih beguncev v posamični državi.

Berlin in Pariz za okrepitev nadzora na mejah
Berlin in Pariz pa vztrajata, da je dodatna solidarnost mogoča le, če bodo članice, ki so prva vstopna točka migrantov, kot sta Grčija in Italija, ob pomoči iz evropskega proračuna sprejele vse mogoče finančne in zakonske ukrepe za okrepitev nadzora na zunanjih mejah Unije.

Francija in Nemčija predlagata tudi ustanovitev t. i. žariščnih točk za obdelavo prosilcev za azil blizu kraja, kjer so vstopili na ozemlje EU-ja. Tam bi jih identificirali in se nato odločili, kje jih namestiti. "Del prosilcev za azil, ki očitno potrebujejo zaščito, bi premestili v druge članice, pri čemer bi se držali dogovorjene sheme razporeditve," izhaja iz predloga obeh držav.

"Nezakonite" migrante bi medtem v skladu s predlogom hitro vrnili ali premestili. Pri tem bi bilo treba vzpostaviti boljše stike z njihovimi državami izvora, kar bi olajšalo proces vračanja. "Ko gre za migrante, ki ne sodijo ne v eno ne drugo kategorijo, bi njihove razmere znova preučili v okviru skupnih azilnih postopkov, in sicer v državi, v kateri so vstopili na ozemlje EU-ja," dodaja predlog.

Predlagajo omejitev gibanja migrantov
Pariz in Berlin obenem pozivata k ukrepom za omejitev "sekundarnega gibanja migrantov", ki ogroža idejo delitve bremen med članicami EU-ja.

Komisija "odprta za razpravo"
Evropska komisija se je odzvala na nemško-francoski poziv in izrazila pripravljenost, da se prilagodijo pričakovanjem držav članic. Kot je dejala njena tiskovna predstavnica, je komisija "pripravljena in odprta za razpravo o kriterijih za porazdelitev".

Kritičnih veliko držav
Na račun kvot za porazdelitev beguncev je kritičnih veliko držav, čeprav ni povsem jasno, koliko. To bo sicer jasno najpozneje 16. junija, ko bodo na dnevnem redu srečanja notranjih ministrov EU-ja v Luksemburgu ravno omenjene kvote.

Kvote bodo začele veljati, ko jih bo potrdil Svet EU-ja. Če se to junija ne bo zgodilo, kvot julija še ne bo mogoče uvesti, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejala predstavnica komisije.