Nemčija je prispevala k temu, da je EU vse manj povezan, zato bi morala prevzeti svojo veliko odgovornost in držati skupaj združeno Evropo, je bilo sporočilo Heika Maasa prvi dan sicer tridnevne 56. varnostne konference v Münchnu. Tekmovalnost pomembnih svetovnih sil po njegovem mnenju "ne polni le strateških papirjev, ampak pušča pečat tudi na svetu, sledi pa so opazne tudi v neskončnih spopadih na Bližnjem vzhodu in v Libiji".

56. varnostna konferenca je letos posvečena vedno manjšemu pomenu Zahoda v svetu, na njej pa sodeluje okoli 40 voditeljev, 100 ministrov kot tudi drugi odločevalci. Med njimi sta tudi slovenski premier Marjan Šarec in zunanji minister Miro Cerar, ki opravljata tekoče posle.

Nemčija pripravljena prevzeti večjo odgovornost

Nemški zunanji minister Heiko Maas je dejal, da je Nemčija pripravljena pri reševanju konfliktov v svetu tudi vojaško prevzeti več odgovornosti. "Danes je treba nekaj prispevati, tudi v Iraku, Libiji in Sahelu, a prav tako za pogajalsko mizo v New Yorku, Ženevi ali Bruslju," je dejal.

Po svetu so se lani sicer izdatki za obrambo dvignili za štiri odstotke, kar je največ v zadnjih desetih letih. K temu skoku v obrambnih izdatkih so pripomogle predvsem Kitajska in ZDA, je razvidno iz danes objavljene študije Mednarodnega instituta za strateške študije (IISS).

Maas, ki se je izrekel za večje obrambne izdatke in krepitev evropskega stebra v zvezi Nato, je prepričan, da je Nato pomemben za Evropo: "Vojaški instrument je za našo varnost nujno potreben, ampak ni na prvem mestu, niti najbolj učinkovit, ko gre za diplomatsko ali politično pripravljenost."

Nemški predsednik kritičen do ZDA, Rusije in Kitajske

V podobnem tonu je že v uvodnem nagovoru varnostne konference spregovoril nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier: "Od cilja mednarodnega sodelovanja pri oblikovanju mirnejšega sveta smo vsako leto bolj oddaljeni."

Steinmeier je bil kritičen do ZDA, Kitajske in Rusije. Tej je med drugim očital, da si je ne glede na mednarodno pravo priključila polotok Krim in "nasilno spremenila meje na evropski celini". Kitajski je očital, da ne upošteva mednarodnega prava, temveč odloča selektivno. "In naša najbližja zaveznica, ZDA, je pod trenutno vlado odslovila celo idejo mednarodne skupnosti," je bil kritičen.

Opozoril je, da "nas vračanje k nacionalizmu vodi v slepo ulico in temačne čase". Samo z idejo mednarodnega reda lahko po njegovem mnenju najdemo prepričljive odgovore na izzive. Tekmovalnost pomembnih svetovnih sil ne polni le strateških papirjev, ampak pušča pečat tudi na svetu, sledi pa so opazne tudi v neskončnih spopadih na Bližnjem vzhodu in v Libiji, je poudaril Steinmeier.

Šarec: EU postaja osamljen v svetu

Za učinkovitejšo Evropsko unijo se zavzema tudi slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec. Ob robu varnostne konference v Münchnu je dejal, da Evropska unija počasi postaja osamljena v svetu, saj da se preveč ukvarja sama s sabo. Pri tem je kot primer navedel, da se ne more dogovoriti niti glede širitve na Zahodni Balkan.

Šarec je sodeloval tudi na okrogli mizi, na kateri so naslovili pomen perspektive članstva držav Zahodnega Balkana v EU-ju in geopolitične posledice odlaganja odločitve glede napredka Severne Makedonije in Albanije.

Nato bo prevzel urjenje kurdskih sil v Iraku

Varnostna konferenca v Münchnu je vsako leto tudi priložnost za različna srečanja in pogovore. Tako so se sešli tudi pomembnejši ministri mednarodne koalicije v boju proti Islamski državi in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ameriški obrambni minister Mark Esper je po srečanju z nemško kolegico Annegret Kramp-Karrenbauer pozval k nadaljevanju neomajnega pritiska na IS v Iraku in Siriji.

Stoltenberg meni, da bi lahko Nato v prihodnje iz rok mednarodne koalicije prevzel urjenje kurdskih sil v Iraku. Spomnil je, da Nato sam sicer ni navzoč v severnem delu države, da pa tam v urjenju kurdskih sil že zdaj sodelujejo članice Nata. Na severu Iraka v Erbilu v okviru mednarodne koalicije pri urjenju pod poveljstvom nemške vojske sodeluje tudi šesterica slovenskih inštruktorjev.

Mednarodna operacija v Iraku je začasno zastala, potem ko so ZDA na začetku januarja v Bagdadu likvidirale iranskega generala Kasema Solejmanija. Iran se je nato maščeval z raketnim napadom na vojaški oporišči v Iraku, ki sta gostili ameriške in druge tuje vojake. Iraški parlament je nato pozval k umiku tujih sil, vlada pa je bila bolj v korist nadaljevanju skupnega boja proti IS-ju.