Situacija je podobna kot v finančni in gospodarski krizi v letih 2008 in 2009, je bila pa recesija v lanskem "letu korone", kot ga je označil urad, nekoliko manjša kot leta 2009, ko je BDP upadel za 5,7 odstotka.

Pandemija je močno udarila po skoraj vseh sektorjih, aktivnost se je znatno upočasnila tako v storitvenih dejavnostih kot tudi v industriji, je urad zapisal v objavi na svoji spletni strani.

V industriji in gradbeništvu spremembe

Aktivnost v industriji (brez gradbeništva), ki obsega približno četrtino celotnega gospodarstva, se je skrčila za 9,7 odstotka, in sicer v proizvodnji celo za 10,4 odstotka. Industrija je posledice pandemije občutila predvsem v prvem polletju 2020, med drugim zaradi začasnih prekinitev svetovnih dobavni poti, navajajo statistiki.

V storitvenem sektorju so bili padci ponekod najgloblji doslej, v trgovini, prometu, nastanitvah in prehranskih storitvah se je gospodarska aktivnost skrčila za 6,3 odstotka. Na drugi strani so nekatere dejavnosti zaznale rast, med njimi spletna trgovina, medtem ko je klasična trgovina na drobno upadla.

Položaj je uspelo obdržati gradbeništvu, in sicer se je aktivnost v tej panogi celo okrepila za 1,4 odstotka. Bruto investicije v celoti so upadle za 3,5 odstotka, kar je največ od finančne in gospodarske krize v letih 2008 in 2009. Pri tem so investicije v gradbeništvu porasle za 1,5 odstotka, investicije v stroje in opremo pa upadle za 12,5 odstotka.

Manjša zasebna poraba, večji izdatki držav

Zasebna poraba se je zmanjšala za šest odstotkov, kar je največ doslej, državni izdatki pa so porasli za 3,4 odstotka, in sicer predvsem na račun nakupa zaščitne opreme za zdravstvo in bolnišničnih storitev.

Izvoz je po podatkih, prilagojenih za vpliv cen, na letni ravni upadel za 9,9 odstotka, uvoz pa za 8,6 odstotka. Izrazito je upadel izvoz storitev, kar je v glavnem posledica velikega deleža turizma, ki je krepko upadel.

Število rednih zaposlitev ostalo stabilno

Lani je bilo v Nemčiji v povprečju zaposlenih 44,8 milijona ljudi, kar je 477.000 oz. 1,1 odstotka več kot predlani. Zaradi pandemije se je naraščajoči trend pri zaposlovanju, ki je trajal več kot 14 let, ustavil.

Na udaru so bili predvsem tisti, ki so opravljali t. i. malo delo (plačilo do 450 evrov na mesec) in samozaposleni, medtem ko je število vključenih v socialno zavarovanje ostalo stabilno. Kot ugotavljajo statistiki, je odpuščanja preprečila predvsem uporaba ukrepa skrajšanega delovnega časa.