Prvi letošnji protesti v Kolumbiji. Foto: Reuters
Prvi letošnji protesti v Kolumbiji. Foto: Reuters

V prestolnici Bogota so protestniki zažigali avtomobilske gume, prevračali smetnjake in policiste obmetavali s kamenjem. Več ulic je bilo zaradi protestov zaprtih, v nekaterih delih mesta je bil moten promet mestnih avtobusov. V spopadih med protestniki in policijo so bili ranjeni najmanj trije policisti in en protestnik, poročanje kolumbijskih medijev povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Protestniki zahtevajo umik konec lanskega leta sprejete davčne reforme, ki po njihovem mnenju prinaša preveč ugodnosti za velika podjetja. Pozivajo tudi k večji zaščiti voditeljev civilne družbe. Odkar je kolumbijska vlada leta 2016 podpisala mirovni sporazum z Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (FARC), je bilo ubitih več sto vodij civilne družbe, po poročanju kolumbijskega radia Blu pa samo letos okoli 20. Likvidacije pogosto izvajajo prekupčevalci z mamili, gverilske ali paravojaške skupine, ki so zavzeli območja, s katerih se je umaknil FARC.

Gre za prve letošnje množične demonstracije v Kolumbiji. Protivladni protesti so se v tej državi začeli novembra lani. Nacionalni stavkovni odbor je na vlado naslovil 13 zahtev, seznam pa so pozneje razširili v 104 točke glede davčne, trgovinske in okoljske politike države. Zahtevajo umik davčne reforme in popolno uresničitev mirovnega dogovora iz leta 2016 z levičarskimi gverilci FARC-a. Za vlado morda najspornejša zahteva pa je razpustitev zloglasne protizgredniške policijske enote Esmad po umoru 18-letnega Dilana Cruza.

Vlada pripravljena na pogovore, a zahteve označuje za protiustavne

Glavni vladni pogajalec Diego Molano je danes za Reuters sporočil, da se je vlada z voditelji protestov pripravljena pogovarjati, vendar je večina njihovih zahtev protiustavnih, "preostale pa niso na dnevnem redu vlade, ker zahtevajo nov politični ali ekonomski model in strukturne spremembe v vladi ali pa niso finančno izvedljive". Izpostavil je zahtevo, da državno naftno podjetje Ecopetrol postane javna last in izključi zasebnike, kar naj bi stalo 4,5 milijarde dolarjev.

Kolumbijski predsednik Ivan Duque je sicer od začetka protestov že nekoliko popustil pri davčni reformi. Napovedal je, da bodo odpravili 20-odstotni davek na dodano vrednost za prebivalce z nizkimi dohodki, znižal je ceno zdravstvenega zavarovanja za upokojence z nizkimi pokojninami in uvedel ugodnosti za podjetja, ki zaposlujejo mlade.

Pompeo je obiskal enoto policije za boj proti mamilom. Foto: Reuters
Pompeo je obiskal enoto policije za boj proti mamilom. Foto: Reuters

Pompeo pohvalil odziv oblasti, ki jim protestniki očitajo kršitve

Skupno je v povezavi s protesti umrlo pet ljudi, več sto je bilo ranjenih. Številni protestniki policijo obtožujejo uporabe čezmerne sile in kršitev človekovih pravic. Odbor za politične zapornike trdi, da je bilo med protesti nezakonito aretiranih tisoč ljudi, navaja Colombia Reports.

V Kolumbijo je medtem prišel ameriški državni sekretar Mike Pompeo, ki je obiskal policijske enote za boj proti drogam, na tiskovni konferenci pa je pohvalil odgovor kolumbijskih oblasti na proteste. Pompeo se v Kolumbiji udeležuje protiterorističnega vrha držav, srečal pa se bo tudi s samooklicanim začasnim predsednikom Venezuele Juanom Guaidojem.