Vodilni pri EU-ju v rokah držijo končno poročilo. Foto: Reuters
Vodilni pri EU-ju v rokah držijo končno poročilo. Foto: Reuters

Predsednica komisije je v odzivu na predloge konference o prihodnosti Evrope, ki so jih vodilni predstavniki institucij prejeli danes, povedala, da so državljani sporočili, kam želijo, da gre Evropa. "Zdaj moramo uporabiti najkrajšo pot do tja. Z uporabo vsega, kar lahko storimo v okviru pogodb. In da, tudi s spremembami pogodb, kjer je treba," je poudarila Ursula von der Leyen.

Pozdravila je odločitev Evropskega parlamenta, da je prvič uporabil svoje pristojnosti in predlagal konvencijo za revizijo pogodb. "Prizadevajmo si za to vsi skupaj. Brez tabujev. Brez ideoloških skrajnih meja. Ukrepajmo za tu in zdaj," je poudarila.

Povedala je še, da bo vedno na strani tistih, ki želijo reformirati EU, da bo bolje deloval. Vedno je trdila, da odločanje s soglasjem na nekaterih področjih preprosto nima več smisla, če želi EU hitreje napredovati, je povedala.

Za spremembe pogodb EU-ja se je zavzel tudi predsednik Francije, ki trenutno predseduje Svetu EU-ja, in podprl predlog parlamenta. "Spremeniti je treba tudi naše pogodbe, to je očitno," je poudaril Macron.

Potrebo po sklicu konvencije je že pred tem v svojem nagovoru na sklepnem dogodku konference poudarila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

"Konferenca je pokazala, da obstaja vrzel med tistim, kar ljudje pričakujejo, in tistim, kar lahko Evropa trenutno izpolni. Zato mora biti naslednji korak konvencija. Zato bo Evropski parlament vztrajal pri tem. So nekatera področja, ki preprosto ne morejo čakati," je dejala. Pri tem je naštela obrambo, energijo, podnebne spremembe in migracije.

Francoski predsednik je v svojem nagovoru predlagal tudi vzpostavitev "nove evropske organizacije", ki bi delovala vzporedno z EU-jem. "Ta nova evropska organizacija bi evropskim demokratičnim narodom omogočila pridružitev našemu sistemu vrednot, prostoru političnega sodelovanja in varnosti," je pojasnil.

Med državami, ki bi se lahko pridružile tej organizaciji, je omenil Ukrajino, pa tudi države Zahodnega Balkana. Poudaril je, da postopek vstopa v EU traja več let, v resnici pa celo več desetletij.

Sklepna slovesnost Konference o prihodnosti Evrope
Po mnenju več članic EU-ja, tudi Slovenije, namen konference o prihodnosti Evrope ni bil sprememba pogodb

Okoli deset držav članic Evropske unije, med njimi Slovenija, je pripravilo t. i. non-paper, v katerem so kritične do uporabe idej evropskih državljanov v okviru konference o prihodnosti Evrope za interese posameznih institucij. Poudarili so tudi, da namen konference, ki se končuje danes, ni bil sprememba pogodb EU-ja. Očitki letijo predvsem na Evropski parlament, čeprav ta v dokumentu ni izrecno omenjen.

"Ideje državljanov v okviru konference morajo govoriti same zase in si zaslužijo resno obravnavo. Ne smejo biti instrumentalizirane za posebne interese institucij," so države poudarile v dokumentu, ki ga je pridobil STA. Poudarjajo, da bodo poročilo konference in posamezne predloge podrobno proučili. Ob tem so vse institucije EU-ja pozvali, naj predloge obravnavajo v skladu z rednimi postopki in dogovorjenimi pravili konference.

Vse odločitve bodo sprejete v skladu z delitvijo pristojnosti na podlagi pogodbe in ob spoštovanju ključnih načel, kot sta subsidiarnost in proporcionalnost, so še poudarile članice v non-paperju, katerega pobudnici sta po neuradnih informacijah Danska in Švedska. Dodali so, da namen konference ni bil sprememba pogodb EU-ja, temveč je pomembno, da naslovijo ideje in skrbi državljanov. "Čeprav ničesar ne izključujemo, ne podpiramo nepremišljenih in prehitrih poskusov za sprožitev postopka za spremembe pogodb," so poudarili.

Kot so pojasnili viri pri EU-ju, Slovenija sicer ne nasprotuje spremembam pogodb, jo pa motijo nekateri drugi predlogi v okviru konference. Med temi izpostavljajo oblikovanje transnacionalnih list na evropskih volitvah.

Dovžan: Slovenija se ne izogiba razpravi o spreminjanju pogodb EU-ja

Slovenija se ne izogiba odgovornosti in razpravi glede morebitnega spreminjanja pogodb EU-ja, je po današnjem sklepnem dogodku konference o prihodnosti Evrope povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan.

"Mi smo želeli s pridružitvijo non-paperju zgolj posredovati neko stališče, da je treba gledati vse predloge, ki so na mizi, in da ne smemo skočiti k izvedbi zgolj in samo predlogov pod točko 38. Ampak moramo imeti pred očmi celoten nabor predlogov, ki se nanašajo na najrazličnejša področja in so najprej, če štejemo po količini predlogov, usmerjeni v izboljšanje posameznih politik. To pa je tudi stališče, ki ga je Slovenija ves čas zagovarjala," je povedal državni sekretar.

Po Dovžanovih besedah, ki je med slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja v drugi polovici lanskega leta sopredsedoval izvršnemu odboru konference, so pod predlogom 38 združene določene ideje, ki so jih predstavniki nekaterih institucij postavljali v ospredje.

Sam predlog Slovenije ni zmotil, gre zgolj za to, kakšno težo se daje posameznim predlogom, je dejal. Je pa res, da so pod tem predlogom razdelane nekatere ideje, kot so vzpostavitev transnacionalnih list, podelitev pravice do zakonodajne pobude Evropskemu parlamentu, morda tudi neposredna izvolitev predsednika oziroma predsednice Evropske komisije, je pojasnil državni sekretar.

O teh idejah se velja pogovoriti, je še povedal. Vendar pa je to samo eden od predlogov, ki ne bi smel zasenčiti preostalih 48.

Kot je pojasnil Dovžan, se Slovenija ne izogiba odgovornosti in razpravi o morebitnih spremembah pogodb EU. Vendar pa se je treba zaradi preteklih izkušenj ob spreminjanju pogodb o tem odkrito pogovoriti, je poudaril.

"Pomembno je, da razprava vključuje vse države članice, kajti nobene spremembe temeljnih pogodb ne bo, če se s tem ne bodo strinjale vse države članice in ponekod tudi volivci, kadar je v posameznih državah treba izvesti referendum," je dejal Dovžan po sklepnem dogodku konference.

Konferenca o prihodnosti Evrope

Pahor si želi Združenih držav Evrope

Tudi slovenski predsednik Borut Pahor je tako kot von der Leyen in Macron podprl sklic konvencije za revizijo pogodb EU-ja. "Podpiram sklic konvencije za revizijo pogodb, za katero se je zavzel Evropski parlament. Moja osebna želja je, da bi bil to eden od postopnih korakov k Združenim državam Evrope," je sporočil v tvitu.

Evropska unija svoj dan Evrope namenja razmisleku o prihodnosti povezave. V Evropskem parlamentu v Strasbourgu so državljani vodilnim predstavnikom institucij EU-ja predali svoje predloge za prihodnost Evrope. V Strasbourgu je potekal sklepni dogodek Konference o prihodnosti Evrope.

Sopredsedniki izvršnega odbora konference so na njej poudarili, da ti predlogi kažejo pot EU-ju za prihodnja desetletja. Po mnenju evropskega poslanca Guya Verhofstadta, ki je sodeloval v izvršnem odboru, 49 predlogov s 300 konkretnimi ukrepi "kaže pot, ki ji mora naša Unija slediti v prihodnjih desetletjih". Gre za Unijo, ki bo bolj integrirana, bolj demokratična in ki se bo zmožna hitreje in odločneje odzvati na izzive v prihodnje.

Borut Pahor podpira revizijo pogodb EU-ja, želi si Združenih držav Evrope. Foto: BoBo
Borut Pahor podpira revizijo pogodb EU-ja, želi si Združenih držav Evrope. Foto: BoBo

Francoski državni sekretar za evropske zadeve Clement Beaune je dejal, da so ti predlogi uspeh. Gre za vizijo za prihodnja leta in desetletja za močno in neodvisno Evropo, ki ima vodilno vlogo na področjih okolja in podnebja, brani svoje vrednote, je učinkovitejša in ljudem daje prostor.

"Poročilo temelji na zaupanju in upanju v boljšo Evropo. Ta konferenca kaže, da je bilo prav, da smo dali državljane v srce Bruslja," pa je povedala podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica, ki je prav tako sodelovala v izvršnem odboru.

Ta konferenca ni samo uspeh, ampak je tudi zgled, predvsem za Evropo, je dejal tretji član odbora Beaune. "Pokazali ste, da lahko ukrepamo skupaj in učinkovito," je povedal francoski državni sekretar, čigar država trenutno predseduje Svetu EU. Je tudi zgled za svet, v času, ko je ruski predsednik Vladimir Putin znova sprožil vojno na evropski celini.

Konferenca je tudi po Verhofstadtovih besedah pokazala, da je več enotnosti v evropski družbi, kot smo si mislili. Poleg tega je konferenca pokazala, da se ljudje ne bojijo sprememb. Nasprotno, pozivajo k reformi Unije in želijo, da se to zgodi zdaj, je dejal evropski poslanec iz vrst liberalcev.

Opozoril je tudi na rusko invazijo v Ukrajini, pri kateri gre po njegovih besedah za vojno iliberalne avtokracije proti liberalni demokraciji. V Moskvi poteka parada s tanki, tu v Strasbourgu pa festival državljanov in politikov, ki imajo vero v naš skupni projekt miru, je ponazoril razliko.

Šuica pa je dejala, da evropska demokracija ne bo nikoli več enaka. "Pogrešala bom prispevek državljanov, ker vaše sodelovanje bogati našo predstavniško demokracijo. In 49 predlogov je dokaz za to," je dejala.

Macron bo v Evropskem parlamentu v Strasbourgu govoril na slovesnosti ob koncu Konference o prihodnosti Evrope. Foto: EPA
Macron bo v Evropskem parlamentu v Strasbourgu govoril na slovesnosti ob koncu Konference o prihodnosti Evrope. Foto: EPA

Enoletna razprava

Konferenca se je začela 9. maja lani, k sodelovanju v razpravi pa so bili povabljeni vsi prebivalci EU-ja, ki so se lahko udeleževali dogodkov v okviru konference ali pa so lahko svoje prispevke podali prek posebne spletne platforme.

Sprejetih je bilo 49 predlogov z več kot 300 ukrepi z različnih področij, od zdravja, okolja, odločanja v EU-ju, zunanjega delovanja unije in gospodarstva do vladavine prava.

Med predlogi sta odprava odločanja v EU-ju s soglasjem na področjih, kot so davki, socialna varnost, zunanja politika in širitev, ter dodelitev pristojnosti predlaganja zakonodaje Evropskemu parlamentu. Bruseljski aparat pa si želi, da bi mu države prepustile več pristojnosti na področjih, kot sta zdravje in obramba.

Bodo predlogi uresničeni?

Dialog z državljani o prihodnosti Evropske unije, zamisel francoskega predsednika Macrona, bi se moral začeti že pred dvema letoma, a so ga zaradi pandemije in političnih razhajanj glede strukture in načina vodenja konference prestavili, nazadnje je namesto dveh potekal le leto dni, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Mojca Širok.

Danes bo dan za slavje, a zgodilo se še dolgo ne bo nič: evropske ustanove – parlament, komisija in Svet, v katerem sedijo države članice, – si bodo vzele čas, da bodo predloge, kot napovedujejo, podrobno proučile. Uspeh konference se bo tako meril šele, ko se bo izkazalo, ali bodo ti predlogi, kot že številni doslej, obtičali v predalu, ali pa jih bo evropski vrh, kot je obljubil, tudi uresničil, še dodaja Širok.

Kaj je dosegla Konferenca o prihodnosti Evrope?