Sodnik španskega nacionalnega sodišča Garzon je v četrtek javnost obvestil, da bo preiskal umore in izginotja ljudi v obdobju med letoma 1936 in 1939, ko je trajala državljanska vojna, in do leta 1975, dokler je trajala diktatura generala Francisca Franca. Španija je več let zavračala zahteve o preiskavi Francovega režima, Garzon pa se je odločil narediti konec uganki.

V 68 strani dolgem dokumentu je sodnik Garzon sprejel peticijo, ki jo je vložilo 13 družin ali sorodnikov žrtev vojne, in obrazložil svoj namen, da bo preiskal izginotje na tisoče ljudi med državljansko vojno, ki so bili, tako kot Garcia Lorca, povezani s poraženo republikansko stranjo.

Odprli bodo 19 množičnih grobišč
Sodnik diktatorja in njegove sodelavce obtožuje množičnih pobojev, mučenja in protizakonitega zapiranja političnih nasprotnikov. V okviru preiskave bodo odprli 19 množičnih grobišč, tudi tistega na jugu Granade, kjer naj bi bil pokopan eden najbolj znanih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca, ki so ga ubili leta 1936.

Federica Garcio Lorco so na začetku vojne leta 1936 ubili v Granadi na jugu Španije, kjer se je tudi rodil. Grobišče, kjer naj bi bil pokopan, leži v bližnji vasici Viznar, postalo pa je pravo romarsko središče ljubiteljev poezije Garcie Lorce in študentov španske zgodovine. Lorcova družina sicer ni želela, da se pesnika izkoplje, a so v to privolili, ko so jih za odkop prosili sorodnika dveh moških, ki naj bi bila pokopana v istem grobu.

Garzon želi pravično obravnavo vseh
Garzon je v svoji zahtevi zapisal: "Francov režim je uporabil vse svoje vire, da je lahko lociral, identificiral in zagotovil povračila žrtvam na njegovi, zmagoviti strani, nikakor pa ni enako ravnal s tistimi, ki so padli na strani poražencev in ki so bili prav tako preganjani, zaprti, so izginili ali pa so jih mučili. Vsa izginotja v času državljanske vojne in Francove vladavine so zločin proti človečnosti."

V španski državljanski vojni je bilo pobitih več kot 114.000 ljudi. Na tisoče žrtev kljub številnim pobudam v zadnjih letih, da bi potrdili njihovo identiteto in našli njihovo družino, še vedno leži v neoznačenih grobiščih.

Odprli bodo stare rane
S svojo zahtevo je sodnik Garzon sprožil nasprotujoča si mnenja znotraj same Španije. Molk in tihi dogovor, da se na preteklost pozabi, sta bila stebra mirnega prehoda v demokratični sistem po koncu skoraj 40-letnega diktatorstva generala Franca, ki je umrl leta 1975.

Predvsem desnica v Španiji odločitvi sodnika Garzona nasprotuje, saj se bojijo, da bo preiskava odprla stare rane. Njegovi kritiki vztrajajo, da je bilo to poglavje zgodovine zaključeno z zakonom o pomilostitvi leta 1977 in z zastaranjem. Garzon pa jim odgovarja, da to ne velja za ljudi, katerih trupel še vedno niso našli in za katere še vedno velja, da so pogrešani ali ugrabljeni.

Sporni sodnik tudi proti Pinochetu
Sodnik Garzon je znan po številnih obtožnicah proti terorizmu in zločinom proti človečnosti, s katerimi je prijel številne ljudi, tudi take, ki niso delovali v Španiji. Tako je vložil obtožbo tudi proti nekdanjemu čilenskemu diktatorju Avgustu Pinochetu, ki pa ni uspela, in vodji mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osami bin Ladnu.

Garzon si želi trdnih dokazov, da so vsi Francovi generali in ministri resnično mrtvi, začel pa je tudi preiskavo, da bi našel morebitne še živeče člane njegove vojske.

B. T.