Verniki se na veliki petek Kristusovega trpljenja spominjajo z molitvijo vseh 14 postaj križevega pota in posebnimi obredi, med katerimi poseben del zavzemajo slovesne prošnje za vse potrebe in čaščenje križa. Kristjani verjamejo, da jih je Kristus s svojim trpljenjem na križu odrešil.

Praznovanje velike noči, največjega in najstarejšega krščanskega praznika, se je začelo že na cvetno nedeljo, na veliki četrtek pa so se po vsem svetu začele velikonočne slovesnosti. Na veliki petek velja strogi post. Ta končuje postni čas, ki se je začel na pepelnično sredo. Veliki petek je tudi edini dan, ko v katoliških cerkvah ni maše.

Pridiga o pomenu vloge žensk
Papež Benedikt XVI. je v baziliki svetega Petra pozno popoldne obhajal obrede Kristusovega trpljenja, zvečer pa se je s kardinali, škofi in duhovniki v rimskem antičnem Koloseju udeležil tradicionalnega križevega pota. Pridigo je namesto papeža tradiconalno podal apostolski pridigar Ramiero Cantalamessa, ki se je v njej osredotočil na vlogo žensk. Ženske so bile prisotne poleg Kristusa, ki so ga križali in je vstal od mrtvih, kar nosi v sebi ključno lekcijo za današnji svet: naša civilizacija, v kateri prevladuje tehnologija, potrebuje srce, da bi lahko ljudje preživeli, je v pridigi poudaril Cantalamessa.

V soboto se bo papež udeležil velikonočnega bedenja, na velikonočno nedeljo pa bo imel mašo na trgu svetega Petra v Vatikanu. Nato bo sledil njegov blagoslov mestu in svetu. Velikonočne slovesnosti so se začele že v četrtek zvečer, na veliki četrtek, s papeževo mašo v baziliki svetega Petra. Takrat je papež opravil tudi tradicionalni obred umivanja nog, s katerim je simbolično izkazal svojo pripravljenost služiti cerkvi.

Skupna velika noč
Letos veliko noč na isti dan kot kristjani praznujejo tudi v pravoslavnem svetu, kjer slovesnosti običajno potekajo teden dni ali več pozneje.