Kritiki opozarjajo, da bo z novim zakonom kršena svoboda medijev. Foto: EPA
Kritiki opozarjajo, da bo z novim zakonom kršena svoboda medijev. Foto: EPA

Že zakonodaja iz leta 2012 je oblastem omogočila, da kot tuje agente označijo medijske hiše in nevladne organizacije, novi zakon, ki je začel veljati takoj, pa to dovoljuje tudi za posameznike.

Tuji agenti, ki so po definiciji vključeni v politiko in prejemajo denar iz tujine, se morajo registrirati pri ministrstvu za pravosodje, vse objave posebej označiti ter predložiti podrobno dokumentacijo, sicer jim grozi kazen.

Devet mednarodnih nevladnih organizacij, med njimi Amnesty International in Novinarji brez meja, je že opozorilo, da nova zakonodaja ne bo prizadela le novinarjev, ampak tudi blogarje in spletne uporabnike, ki dobivajo štipendije ali druge prihodke od medijev. V skupnem sporočilu za javnost so novembra posvarili, da je novi zakon "nov korak za omejevanje svobodnih in neodvisnih medijev" in "močno orodje za utišanje opozicije".

Snovalci po drugi strani trdijo, da novi zakon zgolj "izpopolnjuje" obstoječo zakonodajo o tujih agentih.

Doslej so v Rusiji za tuje agente označili organizacijo opozicijskega vodje Alekseja Navalnega ter medijski hiši Radio Liberty in Voice of America, ki prejemata sredstva iz ZDA.

Izraz tuji agent so uporabljali v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja za oporečnike, ki naj bi jih financirali iz tujine.