Protestniki v Katovicah pozivajo k sprejetju resne resolucije. Foto: Reuters
Protestniki v Katovicah pozivajo k sprejetju resne resolucije. Foto: Reuters
"Rešite podnebje, rešite ljudi". Foto: Reuters
Do leta 2030 bi morali občutno zmanjšati emisije CO2, če bi želeli zajeziti alarmanten dvig temperatur. Foto: Reuters

Oktobra objavljeno poročilo IPCC-ja o posledicah dviga temperatur za 1,5 stopinje Celzija je bilo zelo odmevno.

Znanstveniki in številni delegati na Poljskem so bili zato šokirani, ko so ZDA, Savdska Arabija, Rusija in Kuvajt zavrnile, da bi bilo omenjeno poročilo tema pogovorov. Raziskavo so sicer naročili na podnebni konferenci leta 2015.

V poročilu je navedeno, da je svet povsem iztiril in da se v tem stoletju bolj bliža otoplitvi za 3 stopinje kot pa za 1,5. Če bi želeli, da se raven ohrani na 1,5 stopinje, bi morali do leta 2030 zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za 45 odstotkov.

Poročilo, ki so ga predstavili v Inčeonu v Južni Koreji, so sicer pozdravili politiki z vsega sveta. A pogajalci na Poljskem so naleteli na resen odpor, ko so se Savdska Arabija, ZDA, Rusija in Kuvajt uprli potrditvi raziskave na konferenci v Katovicah. Namesto tega so predlagali, da se v povezavi z raziskavo v sklepnem poročilu konference navede zgolj "vzeto na znanje".

Znanstveniki jezni
Kot poroča BBC, so se Savdijci v Koreji bojevali do zadnjega, da bi omejili zaključke, navedene v dokumentu, a so se nazadnje vdali. Na Poljskem so bili upornejši, spor v Katovicah glede poročila pa se je vlekel dolgo. Po pravilih Združenih narodov se mora besedilo, ki ne doseže soglasja, umakniti.

Več držav je izrazilo frustriranost in razočaranje nad izidom, izjemno razočarani so bili tudi znanstveniki.

"Res smo jezni in se nam zdi grozljivo, da nekatere države zavračajo sporočila in posledice, s katerimi se soočamo, ko ne sprejemajo nečesa, kar je nedvoumno, in ne ukrepajo glede tega," je bila ostra Yamide Dagnet z Inštituta za svetovne vire (WRI) in nekdanja podnebna pogajalka za Veliko Britanijo.

Knjiga pravil
Temeljni cilj podnebne konference COP24 v Katovicah je sicer sprejetje t. i. knjige pravil za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma od leta 2021.

Zasedanja konference pogodbenic okvirne konvencije ZN-a o podnebnih spremembah se udeležujejo predstavniki skoraj 200 držav.

Pariški sporazum je bil sprejet na podnebni konferenci decembra 2015 v Parizu. Ta sporazum svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

Prav podnebna konferenca v Katovicah velja za enega pomembnejših mejnikov na poti do začetka izvajanja pariškega podnebnega sporazuma, vrhunec konference pa bo v torek in sredo.