Milošević na sojenju. Foto: EPA
Milošević na sojenju. Foto: EPA

Prvo sodišče za vojne zločine, ki so ga ustanovili Združeni narodi, je na zatožno klop pripeljalo nekatere najodgovornejše za vojne zločine, ki so jih med letoma 1991 in 2001 zagrešili nad pripadniki različnih narodov na Hrvaškem, v BiH-u, Srbiji, Kosovu in Makedoniji, a na območju niso bili vsi zadovoljni. Med tistimi, ki so jim sodili, sta tudi najodgovornejša za genocid v Srebrenici: Ratko Mladić in Radovan Karadžić, ki je bil obsojen na 40 let zapora.

Varnostni svet ZN-a je sodišče s sedežem v Haagu ustanovil soglasno 25. maja 1993 kot odgovor na množične zločine v BiH-u in na Hrvaškem, ki sta bila še v vojni. To je bilo prvo mednarodno sodišče za vojne zločine od nürnberških in tokijskih procesov po 2. svetovni vojni. Prvo obtožnico je izdalo novembra 1994, prvo sojenje se je začelo maja 1996.

Od 161 obtožencev, med katerimi so bili predsedniki vlad in držav, visoki vojaški poveljniki in policijski častniki, ministri, jih je 90 obsodilo. Zadnjo obtožnico so haaški tožilci vložili 31. decembra 2004, zadnjo sodbo pa je sodišče izreklo 29. novembra 2017 v dramatičnih okoliščinah, ko je bosanski Hrvat Slobodan Praljak v sodni dvorani z zaužitjem strupa naredil samomor.

Na sodišču, ki je obravnavalo vrsto zločinov proti človečnosti, genocid in vojne zločine ter kršitve ženevskih konvencij, so sojenja potekala skupno skoraj 11.000 dni. Nastopilo je 4650 prič.

Karadžić prestaja 40-letno zaporno kazen v britanskem zaporu. Foto: AP
Karadžić prestaja 40-letno zaporno kazen v britanskem zaporu. Foto: AP

Milošević prvi takratni predsednik države, ki je bil obtožen
Kot prvo mednarodno sodišče je maja 1999 obtožilo takratnega predsednika države – jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića za zločine na Hrvaškem, v BiH-u in na Kosovu med letoma 1991 in 1999. Še pred izrekom sodbe je ta v priporu leta 2006 umrl.

Več najpomembnejših obtožencev – od pozneje oproščenega hrvaškega generala Anteja Gotovine do Karadžića in Mladića – so države izročile šele zaradi pritiskov v okviru napredovanja na poti v Evropsko unijo. Zadnjega, 161. obtoženca, so prijeli šele julija 2011, le malo prej pa kot predzadnjega po 16 letih skrivanja Mladića, ki je bil leta 2017 obsojen na dosmrtni zapor tudi za genocid v Srebrenici.

Sodišče je med drugim nedvoumno dokazalo, tako kot Meddržavno sodišče, da se je v Srebrenici pri pokolu 8000 Bošnjakov leta 1995 zgodil genocid – načrtni poboj pripadnikov ene narodnosti. Storilo je velik napredek pri pregonu spolnega nasilja. Med drugim je bilo posilstvo priznano tudi kot orožje v vojni, ki se uporablja za ustrahovanje, preganjanje in teroriziranje sovražnika, prispevalo pa je tudi k razvoju mednarodnega kazenskega in humanitarnega prava ter vplivalo na oblikovanje drugih mednarodnih sodišč, kot sta sodišči za Ruando in Sierro Leone, pa tudi na Mednarodno kazensko sodišče (ICC).

Po 24 letih je sodišče delo končalo 30. novembra 2017, sodne postopke pa je prevzel Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT).

30 let od ustanovitve Mednarodnega sodišča na območju nekdanje Jugoslavije