Ukrajinske sile se v Donecku bojujejo proti ruskim silam in pripadnikom zloglasne najemniške vojske Wagner. Foto: Reuters
Ukrajinske sile se v Donecku bojujejo proti ruskim silam in pripadnikom zloglasne najemniške vojske Wagner. Foto: Reuters

"Bahmut je zdaj operativno obkoljen, naše sile zapirajo obroč okoli mesta," je dejal Jan Gagin, pomočnik vodje proruskih separatistov Denisa Pušilina. "Zdaj potekajo boji za nadzor nad avtocesto med mestoma Časiv Jar in Bahmut," je dejal Gagin na televiziji.

Oblasti v Kijevu se še niso odzvale na navedbe proruskih separatistov, je pa predsednik Volodimir Zelenski v zadnjih dneh večkrat dejal, da so razmere na vzhodu zelo kritične.

Ruske sile so v torek sporočile, da so zavzele vas Blagodatne, približno pet kilometrov severno od Bahmuta, medtem ko so ukrajinske sile zatrdile, da so odbile vse napade ruskih sil na cesto med Časiv Jarom in Bahmutom, ki predstavlja oskrbovalno linijo za njihove vojake na tem območju.

Območje Bahmuta je že več mesecev prizorišče srditih spopadov med ukrajinskimi silami in rusko vojsko, ki se zanaša na znatno podporo skupine Wagner. Na začetku januarja je po hudih bojih ruskim silam uspelo zavzeti bližnje mesto Soledar, pri čemer naj bi imel velike zasluge prav Wagner.

Guverner Donecka Pavlo Kirilenko je sporočil, da so bili med ruskim obstreljevanjem v pokrajini ubiti štirje civilisti. Med napadenimi vasmi je omenil Vugledar in Novoukranko.

Tanke obljubila tudi Španija

Da bi se lahko uspešneje uprli ruskim silam, Kijev v zadnjih tednih vneto prosi zahodne države za pomoč v sodobnem orožju, kot so tanki in bojna letala.

Če so do pošiljanja bojnih letal zahodne države zadržane in so ZDA odločno zavrnile dobavo lovcev F-16, pa je drugače s tanki, ki jih je zdaj po začetnem obotavljanju obljubilo že več držav.

Bahmut je pred vojno štel 75.000 prebivalcev. Foto: Reuters
Bahmut je pred vojno štel 75.000 prebivalcev. Foto: Reuters

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je tako sporočil, da bo Ukrajina od zahodnih zaveznic prejela od 120 do 140 bojnih tankov, čeprav ni navedel časovnega okvira njihove dobave.

"V prvem valu prispevkov bodo ukrajinske oborožene sile prejele od 120 do 140 sodobnih tankov zahodnih modelov," je dejal Kuleba in spomnil, da bodo pošiljke vključevale nemške tanke leopard 2, britanske challengerje 2 in ameriške M1 abrams. Ob tem je pojasnil, da je v "tankovski koaliciji" trenutno dvanajst držav.

Zadnja izmed držav, ki je napovedala dobavo tankov, je Španija, ki je sporočila, da bo poslala od štiri do šest tankov leopard 2A4. Kot je poročal španski časopis El Pais, je število tankov odvisno od njihovega stanja v skladiščih in od tega, koliko jih bodo dobavile druge države.

Rusija: Dobava raket dolgega dosega ne bo spremenila naših vojaških ciljev

Morebitna dobava raket dolgega dosega Ukrajini ne bo spremenila vojaških ciljev Rusije, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov, ki pa je priznal, da bo njihova dobava zahtevala več napora na strani ruskih sil in da bo še dodatno zaostrila spopade v Ukrajini.

"To je neposredna usmeritev h krepitvi napetosti in stopnjevanju spopadov. Od nas bo zahtevalo več napora, vendar pa ne bo spremenilo poteka dogodkov na terenu," je dejal Peskov in se tako odzval na vprašanja novinarjev o morebitni dobavi raket dolgega dosega Ukrajini.

Novinarji so se sicer sklicevali na nepotrjena poročila, ki navajajo, da namerava Washington Ukrajini podariti rakete z dosegom do 150 kilometrov. Peskov je medtem še dodal, da Rusija ne razmišlja o novih pogovorih med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.

Ukrajinske zaveznice trenutno niso pripravljene Kijevu dobaviti raket dolgega dosega in bojnih letal, saj jih skrbi, da bi jih ukrajinske sile lahko uporabile v napadih na cilje v Rusiji, kar pa bi vojno še dodatno zaostrilo.

Ukrajinske sile si želijo sodobnega zahodnega orožja, da bi se lahko uspešneje postavile zoper prodiranje ruske vojske. Foto: Reuters
Ukrajinske sile si želijo sodobnega zahodnega orožja, da bi se lahko uspešneje postavile zoper prodiranje ruske vojske. Foto: Reuters

Van der Bellen na obisku v Kijevu

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je danes prispel v Kijev, kjer si bo ogledal delo humanitarnih projektov, pri katerih sodeluje Avstrija. To je njegovo prvo potovanje v tujino, odkar je prisegel za drugi predsedniški mandat. Ob obisku se bo v okviru priprav na vrh EU-Ukrajina sestal tudi z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim.

"Ukrajini stojimo ob strani in je ne bomo zapustili," je ob prihodu v Kijev dejal Van der Bellen in ponovil, da se država zdaj spoprijema z agresijo brez primere.

Vojno v Ukrajini je primerjal s kolonialnimi vojnami iz 19. stoletja in pojasnil, da Moskva želi državo spremeniti v rusko provinco. "Ker se Ukrajinci upirajo, je na primer pristaniško mesto Odesa zdaj videti kot kakšno nemško mesto ob koncu druge svetovne vojne," je dodal.

Prepričan je, da se bo ukrajinski odpor uspešno nadaljeval zgolj ob pomoči Zahoda. V okviru tega je opozoril, da Avstrija zaradi svoje vojaške nevtralnosti ne more dobavljati vojaške opreme Kijevu. "Zato pa nudimo humanitarno pomoč, in Avstrija je tu med največjimi donatorji," je nadaljeval.

"Ukrajinsko ljudstvo podpiramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Od začetka invazije smo Ukrajini ponudili že 118 milijonov evrov državne pomoči," je dodal. Med obiskom si bo avstrijska delegacija ogledala projekte, za katere so namenili tovrstno pomoč, med drugim šolo v Buči in porodnišnico v Kijevu, ki sta bili obnovljeni z avstrijskimi sredstvi.

Današnji obisk Kijeva je prvo potovanje Van der Bellna v tujino, odkar je v četrtek prisegel za svoj drugi šestletni predsedniški mandat. "Ob prisegi sem jasno povedal, da bom v naslednjih šestih letih še naprej posvečal veliko pozornosti zaščiti demokracije in ohranjanju naših evropskih vrednot. V Ukrajini so te evropske vrednote in demokracija zdaj dobesedno na udaru," je dodal.

V Ukrajini nove preiskave zaradi korupcije

Ukrajinski preiskovalci so izvedli raciji na domovih oligarha Igorja Kolomojskega in nekdanjega notranjega ministra Arsena Avakova. Po poročanju medijev je prvi osumljen prisvajanja naftnih proizvodov, drugega pa preiskujejo v povezavi z nedavnim strmoglavljenjem helikopterja, v katerem je umrl njegov naslednik Denis Monastirski.

Vodja stranke ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega David Arahamija je na družbenih omrežjih sporočil, da so poleg doma Avakova preiskali tudi dom oligarha Kolomojskega. Dodal je, da so racije izvedli tudi na davčnih uradih in odpustili več carinskih uradnikov.

Izraelsko-ciprski oligarh Kolomojski, ki ga preiskujejo že od lani, je osumljen prisvajanja naftnih proizvodov v vrednosti 930 milijonov evrov.

Avakov je bil notranji minister od leta 2014 do leta 2021. Foto: Reuters
Avakov je bil notranji minister od leta 2014 do leta 2021. Foto: Reuters

59-letnemu oligarhu so že novembra lani zasegli njegove deleže v ukrajinskih naftnih in plinskih podjetjih. Čeprav je dolgo veljal za podpornika Zelenskega, se je ta v zadnjem času od njega distanciral in naj bi mu celo odvzel ukrajinsko državljanstvo.

Medtem je ukrajinska državna varnostna služba (SBU) izvedla racijo tudi na domu nekdanjega notranjega ministra Avakova. Preiskava proti njemu naj bi bila povezana s strmoglavljenjem helikopterja sredi januarja, v katerem je umrlo 14 ljudi, vključno z notranjim ministrom Monastirskim in njegovim namestnikom.

"Pregledali so pogodbe z Airbusom izpred šestih let," je za časopis Ukrajinska pravda dejal Avakov, sicer predhodnik Monastirskega, pod čigar vodstvom so helikopter francoskega proizvajalca Airbus kupili. Dodal je, da so preiskovalci ravnali pravilno.

V Kijevu za zdaj še niso potrdili, da preiskujejo Avakova in Kolomojskega.

59-letni Avakov je z mesta notranjega ministra odstopil julija 2021. Pred odstopom je bil eden najvplivnejših uradnikov v državi, na položaju notranjega ministra pa je bil več kot sedem let.