Argentina je največja izvoznica soje in sojinega olja in je med največjimi proizvajalkami koruze, pšenice in surove soje. Z uvedbo novih ukrepov bo s 1. januarjem za njihov izvoz treba plačati višje davke, in sicer štiri pese za dolar vrednosti žita, za predelane izdelke pa bo veljala obdavčitev v znesku tri pese za dolar vrednosti. "Tisti, ki izvažajo, bodo morali prispevati več," je dejal Macri.

Novi varčevalni ukrepi, ki jih je predsednik predstavil skupaj s finančnim ministrom Nicolasom Dujovnejem, so sledili 16-odstotnemu padcu vrednosti pesa pretekli teden, ki so ga povzročili dvomi vlagateljev o sposobnosti države za odplačevanje 50 milijard evrov vrednega posojila Mednarodnega denarnega sklada. Letos se je sicer vrednost pesa glede na dolar zmanjšala že za skoraj 50 odstotkov.

Buenos Aires za pospešitev izplačila posojila
Macri je pretekli konec tedna Mednarodni denarni sklad pozval k pospešitvi izplačila 50 milijard dolarjev pomoči, ki ga je sklad odobril junija. Vlagatelji pričakujejo odločne poteze argentinske vlade glede zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, čeprav se zaradi napovedi o recesiji letos in padcu vrednosti valute povečujejo skrbi glede naporov vlade o saniranju dolga.

"To ni samo še ena kriza. To mora biti zadnja kriza," je v televizijskem nagovoru dejal Macri in dejal, da so davki na izvoz nujen ukrep, ki ga bodo, ko bo gospodarstvo stabilno, ukinili. Ob tem je opozoril na negativne posledice več kot 30-odstotne inflacije in napovedal, da bo vlada okrepila nekatere socialne programe, kot je otroški dodatek. Napovedani ukrepi so osvežili boleče spomine na obdobje 2001–2002, ko se je zaradi gospodarske krize v revščini znašlo več milijonov Argentincev.

Finančni minister je ob naznanitvi varčevalnih ukrepov dejal, da bodo ukrepi omogočili, da bo država prihodnje leto dosegla uravnotežen proračun, potem ko so prejšnje napovedi kazale na 1,3-odstotni primanjkljaj. Dujovne je še pojasnil, da se bo gospodarstvo letos skrčilo za več kot en odstotek, kolikor so kazale dozdajšnje napovedi, presežek v vrednosti odstotka BDP-ja pa naj bi država dosegla leta 2020.

Argentina in IMF sta se junija dogovorila o 50 milijard dolarjev vrednem posojilu za pomoč pri stabilizaciji gospodarstva, pri čemer bi država 15 milijard prejela takoj. Posojilo bo spremljal triletni program reform, ki vključujejo krčenje javne porabe in omejevanje inflacije.