Dokument na 21 straneh, ki pravno ni zavezujoč, med drugim temelji na ženevski konvenciji o beguncih iz leta 1951.

Resolucijo o dogovoru je podprlo 181 držav članic ZN-a. Le dve, ZDA in Madžarska, sta glasovali proti, tri države pa so bile vzdržane, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tako kot nedavno v Marakešu potrjeni svetovni dogovor o migracijah tudi dogovor o beguncih izhaja iz newyorške deklaracije, ki jo je leta 2016 soglasno sprejelo 193 članic ZN-a. Z njima želijo izboljšati sposobnost članic pri sprejemanju beguncev in migrantov ter olajšati njihovo vračanje v države izvora.

Dogovor o beguncih so pripravili pod okriljem Visokega komisariata ZN-a za begunce, stremi pa k ustreznemu mednarodnemu odgovoru na množična gibanja beguncev in primere podaljšanega begunstva.

Pomoč 25 milijonom beguncev po svetu
Predsednica Generalne skupščine ZN-a Maria Fernanda Espinosa je poudarila, da bo dogovor okrepil pomoč in zaščito 25 milijonov beguncev po svetu.

Dokument vsebuje štiri glavne cilje, in sicer omiliti pritisk na države sprejemnice, povečati avtonomijo beguncev, povečati dostop do rešitev s pozivom tretjim državam ter pomoč izvornim državam pri ustvarjanju potrebnih pogojev za vračanje beguncev v varnosti in dostojanstvu.

V pogajanjih za pripravo dokumenta so ZDA sodelovale vseh 18 mesecev, dodaja AFP.

Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki ga je okoli 160 članic ZN-a sprejelo 10. decembra v Marakešu v Maroku, je bil sprejet brez podpore več deset držav, med katerimi so bile prav tako Madžarska in ZDA.

Ta prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni, ki vsebuje 23 ciljev za boljše upravljanje migracij, bo Generalna skupščina ZN-a potrdila v sredo.