Protestnikom so se ponekod pridružili policisti v uniformah, Moralesa pa sta k odstopu pozvala tudi načelnika vojske in policije. Foto: Reuters
Protestnikom so se ponekod pridružili policisti v uniformah, Moralesa pa sta k odstopu pozvala tudi načelnika vojske in policije. Foto: Reuters

Morales je odstop sporočil v televizijskem nagovoru, potem ko sta ga k temu pozvala tudi načelnika bolivijske vojske in policije.

Dejal je še, da se policija pripravlja na njegovo aretacijo. "Izjavljam svetu in prebivalcem Bolivije, da je predstavnik policije javno sporočil, da ima navodila za izvršitev ukaza, da me nezakonito primejo," je na Twitterju sporočil Morales.

Evo Morales je leta 2006 postal prvi staroselski predsednik Bolivije, pod njegovo vladavino je imela država eno najvišjih stopenj gospodarske rasti, revščino pa so prepolovili. Zaradi vztrajanja na položaju (po zadnjih volitvah bi tako že četrtič zasedel predsedniško mesto) pa je Morales odtujil številne zaveznike, tudi med staroselsko skupnostjo, poroča Reuters.

Tudi konservativni opozicijski voditelj Luis Fernando Camacho je dejal, da naj bi se pripravljala aretacija Moralesa. "Vojska je odvzela njegovo predsedniško letalo, on pa se skriva v Chapareju. Prihajajo ponj," je dejal.

Načelnik policije Vladimir Yuri Calderón je nato za javno televizijo vendarle dejal, da takega ukaza ni. Prav tako je zatrdil, da ne nameravajo prijeti nobenega od ministrov iz Moralesove administracije, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Prijeta pa sta bila predsednica volilne komisije María Choque Quispe in njen namestnik Antonio Costas, je sporočila policija. Skupno naj bi bilo prijetih 25 vodilnih predstavnikov lokalnih volilnih oblasti, zaradi obtožb o vpletenosti v volilne nepravilnosti.

V vsesplošni zmedi se je skupina približno 20 poslancev zatekla v rezidenco mehiškega veleposlanika.

Bolivijski predsednik Evo Morales odstopil s položaja

Morales je v svojem odstopnem nagovoru izrazil upanje, da bo to pomirilo proteste. Ti so izbruhnili pred tremi tedni po volitvah, na katerih je Morales zmagal že v prvem krogu, a mu je opozicija očitala volilne nepravilnosti. Sporna naj sicer ne bi bila Moralesova prednost pred opozicijskim protikandidatom Carlosom Meso, ampak obseg te prednosti. Morales naj bi namreč osvojil nekaj več kot 10 odstotkov glasov več kot Mesa, kar je zadoščalo za zmago že v prvem krogu. Mesa je zavrnil tako izid volitev kot poziv k dialogu.

Moralesov protikandidat Carlos Mesa, ki ni priznal izida volitev in je zavrnil dialog, je po Moralesovem odstopu, do katerega je prišlo po posredovanju vojske in policije, izjavil, da so Bolivijci svetu dali lekcijo.
Moralesov protikandidat Carlos Mesa, ki ni priznal izida volitev in je zavrnil dialog, je po Moralesovem odstopu, do katerega je prišlo po posredovanju vojske in policije, izjavil, da so Bolivijci svetu dali lekcijo. "Jutri bo Bolivija nova država," je dejal. Foto: Reuters

Organizacija ameriških držav, ki je nadzirala potek bolivijskih predsedniških volitev, je v soboto izdala poročilo, v katerem ugotavlja "jasne manipulacije" bolivijskega sistema glasovanja in dodaja, da ni mogla potrditi izida volitev 20. oktobra.

Morales je sicer branil izid volitev, a je dejal, da bo spoštoval ugotovitve Organizacije ameriških držav. Pred odstopom je napovedal tudi sklic novih volitev in zamenjavo članov volilne komisije, a to kritikov ni zadovoljilo.

Zaveznika odstopila zaradi strahu za družini

Odstopila sta minister za rudarjenje César Navarro in predsednik poslanske zbornice Víctor Borda, sicer član Moralesove stranke Gibanje za socializem. Oba sta kot razlog za odstop navedla strah za svoje družine.

Po volitvah 20. oktobra so se začeli množični protesti zaradi očitkov o volilnih nepravilnostih v prid Moralesu. Foto: Reuters
Po volitvah 20. oktobra so se začeli množični protesti zaradi očitkov o volilnih nepravilnostih v prid Moralesu. Foto: Reuters

Moralesa je pred njegovim odstopom, če bi to pomagalo ustaviti nasilje, k temu pozval tudi Juan Carlos Huarachi, vodja vplivnega provladnega sindikata Bolivijski delavski center.

Rusija sporočila, da gre za udar, EU poziva k zadržanosti

Iz sveta prihajajo različni odzivi na dogajanje v Boliviji. Rusija je sporočila, da gre za insceniran državni udar. "Z zaskrbljenostjo spremljamo dramatičen razvoj dogodkov v Boliviji, kjer je val nasilja, ki ga je sprožila opozicija, Evu Moralesu preprečil dokončanje predsedniškega mandata," so sporočili z zunanjega ministrstva v Moskvi.

Ob tem so pozvali vse politične sile v Boliviji k zdravi pameti in odgovornemu ravnanju ter se zavzeli za ustavno rešitev nastale situacije.

Evropska unija je medtem vse strani pozvala k zadržanosti in odgovornosti. Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini jih je pozvala, naj državo mirno popeljejo do novih in verodostojnih volitev, na katerih bodo Bolivijci izrazili svojo demokratično voljo.

Oglasil se je tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ki je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Boliviji. Vse vpletene strani je pozval, naj se vzdržijo nasilja, zmanjšajo napetosti in odzivajo zadržano.

Vdor v venezuelsko veleposlaništvo po odstopu

V protestih so umrli najmanj trije ljudje, več kot 300 pa jih je bilo ranjenih. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so protestniki v nedeljo napadli in zasedli venezuelsko veleposlaništvo v La Pazu, potem ko je venezuelski predsednik Nicolás Maduro, velik zaveznik Moralesa, nedeljske dogodke v Boliviji označil za državni udar.

Ob oznanitvi odstopa je Morales dejal:
Ob oznanitvi odstopa je Morales dejal: "Moj greh je bil, da sem staroselec, levičar in protiimperialist." Foto: Reuters

Ruski portal RT poroča, da je v poslopje veleposlaništva vdrla skupina maskiranih ljudi, pred katerimi je moralo osebje veleposlaništva pobegniti. Veleposlanica Crisbeylee González je dejala, da jih želijo napadalci vse pobiti. Maskiranci naj bi bili oboroženi z razstrelivom in opremljeni s ščiti.

Moralesa so sicer podprli tudi na Kubi in v Argentini, Mehika pa mu je celo ponudila azil.

Protesti so bili večkrat prizorišče nasilja. Zamaskirani protestniki so tako ugrabili županjo mesta Vinto Patricio Arce. Iz mestne hiše so jo odvlekli do zaprtega mostu, kjer so jo prisilili, da poklekne, jo prisilno ostrigli in jo poškropili z rdečo barvo. Prav tako so jo prisilili v podpis odstopa z mesta županje. Po nekaj urah so jo predali policiji, ta pa jo je odpeljala v bolnišnico. Protestniki so nato razbili okna mestne hiše in jo zažgali.

Nasprotniki ponovne izvolitve Moralesa so v soboto zvečer tudi zasedli državno televizijo Bolivia TV in radijsko postajo Patri Nueva ter dosegli njuno prekinitev oddajanja. Morales je takrat sporočil, da so organizirane skupine grozile in ustrahovale zaposlene na obeh medijih. "Pravijo, da branijo demokracijo, a se vedejo kot v diktaturi," je zapisal.

V torek zasedanje kongresa, ki mora potrditi začasnega predsednika, nato 90 dni časa, da se razpišejo nove volitve
V nedeljo je podpredsednica senata iz vrst opozicije Jeanine Anez povedala, da je pripravljena začasno prevzeti predsedniški položaj, a mora o tem glasovati kongres, ki pa se mora najprej sestati. Kongresniki naj bi se sešli v torek. Začasni predsednik ima v skladu z ustavo 90 dni časa, da razpiše volitve. Anezova, ki tako velja za najverjetnejšo novo začasno predsednico države, je v ponedeljek napovedala razpis predčasnih volitev. Kot je še dejala novinarjem v prestolnici La Paz, bo to "volilni proces, ki bo odražal voljo vseh Bolivijcev".
Protesti so se sicer v ponedeljek kljub odstopu Moralesa nadaljevali.

Morales: V Boliviji se je zgodil državni udar