Venezuelska vojska se je ustopila v vrsto prek ceste med Venezuelo in Brazilijo. Foto: Reuters
Venezuelska vojska se je ustopila v vrsto prek ceste med Venezuelo in Brazilijo. Foto: Reuters

Skupina prebivalcev vasi Kumarakapay v zvezni državi Bolivar je vojaškemu konvoju s cestno barikado poskusila preprečiti pot proti meji, da bi s tem onemogočila vojaško zaporo vstopa humanitarne pomoči.

Vojska je začela streljati na ljudi, pri čemer so ubili prebivalko Zoraido Rodriguez, sta sporočila voditelja domorodne skupnosti Pemon. Skupina za človekove pravice Kape Kape je nato sporočila, da sta v streljanju umrla mož in žena, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Še najmanj 15 ljudi naj bi bilo ranjenih.

Maduro trdi, da v državi ni humanitarne krize in da so pošiljke najnujnejših stvari "usklajena predstava pod vodstvom ZDA".

"V tej usodni uri se morate odločiti, na kateri strani boste. Vsej vojski: med današnjim in jutrišnjim dnevom boste pokazali, kako si želite ostati v spominu," je tvitnil samooklicani začasni voditelj Venezuele Juan Guaidó, ki je napovedal, da bo v soboto Venezuelcem dostavil pomoč.

Na meji s Kolumbijo koncert za zbiranje sredstev

Na meji med Venezuelo in Kolumbijo v mestu Cucuta, kjer prav tako čaka okoli 200 ton hrane, zdravil in higienskih pripomočkov za Venezuelce, je medtem potekal koncert, s katerim so zbirali denar za pomoč za Venezuelo in podprli samooklicanega voditelja Juana Guaidója.

Po oceni kolumbijske televizije Caracol se je zbralo 250.000 ljudi, med njimi je bil tudi kolumbijski predsednik Ivan Duque.

Koncert je organiziral britanski milijarder Richard Branson, ki namerava v šestih dneh zbrati 100 milijonov dolarjev. Na koncertu sta med drugim nastopila španski prejemnik nagrade grammy Alejandro Sanz in Portoričan Luis Fonsi, soavtor svetovne uspešnice Despacito.

Le 300 metrov stran, na venezuelski strani meje na mostu Tienditas, ki ga drži venezuelska vojska, naj bi se začel tridnevni vladni koncert Roke stran od Venezuele, ki naj bi trajal vse do nedelje. Na prizorišču za zdaj ni bilo koncertov, gradili so oder, zbrala se je peščica ljudi.

Obiskovalci koncerta za zbiranje pomoči na meji med Venezuelo in Kolumbijo. Foto: Reuters
Obiskovalci koncerta za zbiranje pomoči na meji med Venezuelo in Kolumbijo. Foto: Reuters
Sorodna novica Iz Venezuele bi se lahko razširile nalezljive bolezni

Guaidó napovedal dostavo pomoči

Opozicijski voditelj in samooklicani predsednik države Juan Guaidó je napovedal, da bo v soboto, 23. februarja, "tako ali drugače" v državo iz Kolumbije spravil humanitarno pomoč, ki so jo prispevale pretežno ZDA. Guaidó se je že v četrtek s konvojem podal na mejo s Kolumbijo, od koder namerava osebno prinesti hrano in zdravila za obubožano prebivalstvo. Če te pomoči ne bo, je po njegovih besedah ogroženo življenje 300.000 Venezuelcev.

ZN: Venezuelo v štirih letih zapustilo 2,7 milijona ljudi

Združeni narodi ocenjujejo, da je iz Venezuele od leta 2015 odšlo okoli 2,7 milijona ljudi.

Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je decembra lani objavil, da je Venezuelo zapustilo 2,3 milijona ljudi. Od takrat se je torej številka povečala za 400.000.

UNHCR in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) v skupnem sporočilu navajata, da je lani vsak dan odšlo povprečno 5.000 ljudi. Največje breme beguncev so prevzele sosednje države, še posebej Kolumbija.

Po ocenah različnih agencij ZN-a trenutno v tujini živi okoli 3,4 milijona Venezuelcev. V to številko so zajeti tudi tisti, ki so odšli, preden je v državi izbruhnila kriza.

ZN še napovedujejo, da bo do konca leta število Venezuelcev, ki živijo v tujini, doseglo 5,3 milijona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

En mesec od Guaidójeve samorazglasitve

Da bodo predrli Madurove vrste na meji, je Guaidó napovedal za soboto, ko bo minil en mesec, odkar se je 23. januarja na protivladnih protestih oklical za začasnega predsednika Venezuele. Protesti po vsej državi so napovedani tudi za to soboto, ko bodo protestirali tudi predsednikovi podporniki.

Pomoč se nabira v Kolumbiji blizu venezuelske meje, Guaidó pa jo želi pripeljati v državo tudi prek Brazilije in Curacaa ter drugih karibskih otokov. A tudi te poti in meje je Maduro zdaj zaprl. Oblasti Curacaa, kjer naj bi bilo 50 ton pomoči, pa so sporočile, da bodo odhod pomoči dovolile le, če bodo imele dovoljenje venezuelskih oblasti.

Dostava hrane in zdravil za Venezuelce, ki zaradi hude gospodarske krize živijo v velikem pomanjkanju, je sicer postala središče boja za oblast med Madurom in Guaidójem. Maduro trdi, da je pomoč zgolj krinka za ameriško invazijo. Za krizo v državi krivi ameriške sankcije in "ekonomsko vojno".

Peking in Moskva na Madurovi strani

Nasprotovanje pošiljanju humanitarne pomoči v Venezuelo sta izrazili tudi Kitajska in Rusija. Zadnja je Američane obtožila, da je humanitarna pomoč le izgovor za vojaško operacijo proti Maduru. "Za 23. februar je načrtovana nevarna provokacija, ki jo spodbuja in vodi Washington," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Kitajska pa je posvarila, da bi lahko prisilno pošiljanje pomoči v državi sprožilo napetosti. "Kitajska je proti vojaški intervenciji v Venezueli in proti kakršnemu koli ravnanju, ki bi lahko sprožilo stopnjevanje napetosti ali prevrat," je sporočilo njihovo zunanje ministrstvo.