Tuji študenti v ZDA namreč dobijo vizume, če njihova smer študija zahteva fizičnost prisotnost na predavanjih. Ker je bila večina univerz med epidemijo primorana študij preseliti na splet, to pravilo kljub vsemu ni začelo veljati, in študenti so lahko zaključili semester. V ponedeljek pa je Organ za priseljevanje in carino (ICE) vendarle napovedal konec izjemi. Študenti, ki se bodo lahko udeležujejo predavanj po spletu, bodo morali ali zapustiti državo oziroma se prešolati.

Bostonska univerza Harvard in Inštitut za tehnologijo Massachusettsa (MIT) sta prejšnji teden vložila tožbo proti zvezni vladi na zveznem sodišču v Bostonu, ker želita odpravo vizumov preprečiti. Pridružilo se jima je še 17 zveznih držav in glavno mesto Washington. Ukrep bi številnim univerzam zmanjšal finančna sredstva, saj tuji študenti predstavljajo 5,5 odstotka vseh študentov v ZDA.

Predavanja ali tveganje okužbe?

Sorodna novica Kalifornija kljubuje Trumpu in znova uvaja ukrepe

Direktor Harvarda Lawrence S. Bacow je dejal, da je nenadna odločitev o preklicu politično motivirana in pritisk na univerze, da se vrnejo k študiju v učilnicah, "ne glede na izraženo skrb za zdravje in varnost naših študentov, profesorjev in drugih", poroča Deutsche Welle.

Druge univerze v ZDA so obljubile pomoč tujim študentom, med katerimi se mnogi tako na hitro ne morejo niti vrniti domov, saj nimajo denarja za letalsko vozovnico ali pa se nimajo kam vrniti.

Trump želi čimprejšnjo vrnitev v normalno življenje

Odločitev ICE-ja kaže Trumpovo željo, da se stvari vrnejo v normalno stanje. Med drugim zahteva odprtje šol po poletnih počitnicah, in to kljub opozorilom zdravstvene stroke v njegovi administraciji. Šolam je celo zagrozil, da jim bo vzel denarno financiranje, če bodo izvajali pouk le ob določenih dnevih. "Trump je že onemogočil vstop Brazilcem v ZDA brez zelene karte. Če se bom zdaj vrnila, se ne bom mogla vrniti, če bi se univerze odprle," je dejala študentka iz Brazilije.

Izgon tujih študentov pa sovpada tudi z drakonsko protipriseljensko zakonodajo, ko je do konca leta 2020 napovedala začasno prepoved vizumov, da bi s tem sprostili okoli 520.000 delovnih mest.