Juan Manuel Santos je z vodjo uporniških Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) Rodrigom Londonom konec septembra podpisal mirovni sporazum, o katerem so se pogajali štiri leta. Foto: Reuters
Juan Manuel Santos je z vodjo uporniških Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) Rodrigom Londonom konec septembra podpisal mirovni sporazum, o katerem so se pogajali štiri leta. Foto: Reuters

"Odločil sem se podaljšati dvostransko prekinitev ognja do 31. decembra. A naj bom jasen, to ni ne ultimat in ne zadnji rok. Hkrati upam, da bo celotni proces za dosego novega sporazuma končan še predtem," je dejal v televizijskem nagovoru kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos, ki je že napovedal, da bo predstavnikom levičarske uporniške skupine Farc ponudil nov predlog mirovnega sporazuma na sestanku v kubanski prestolnici Havani.

Santos, letošnji dobitnik Nobelove nagrade za mir, bo 830.000 evrov, ki jih bo prejel od Nobelovega sklada, podaril žrtvam državljanske vojne, ki v Kolumbiji divja že več kot pol stoletja. V več kot polstoletnih spopadih med Farcem in kolumbijskimi silami je bilo ubitih več kot 260.000 ljudi, 45.000 je pogrešanih, sedem milijonov ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove.

Štiriletna pogajanja
Santos je z vodjo uporniških Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) Rodrigom Londonom konec septembra podpisal mirovni sporazum, o katerem so se pogajali štiri leta. Kolumbijski volivci so ga nato na začetku oktobra s 50,21 odstotka glasov zavrnili. Z mirovnim sporazumom bi se končala 52-letna državljanska vojna v Kolumbiji.

Farc je bil ustanovljen leta 1964 in njegovi gverilci so se poleg boja proti vladi usmerili tudi v proizvodnjo in trgovino z mamili. Nekdanji ameriški predsednik George Bush mlajši je leta 2006 Farc označil za največji mamilarski kartel na svetu. Uporniki so se s sporazumom zdaj odpovedali proizvodnji mamil.