Predsednik vlade je Zaevu v zvezi z razrešitvijo dolgoletnega spora z Grčijo čestital za velik uspeh makedonske zunanje politike, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Sorodna novica 28-letnega spora je konec ‒ grški poslanci potrdili sporazum z Makedonijo

Šarec in Zaev sta se sicer strinjala, da imata državi odlične odnose brez odprtih vprašanj ter da podpirata nadaljnjo poglobitev dvostranskih odnosov na več področjih, je poročala makedonska tiskovna agencija Mia. V ospredju pogovorov je bila predvsem poglobitev gospodarskih odnosov med Slovenijo in Makedonijo, zlasti na področju industrije, kmetijstva in turizma.

Premierja Slovenije in Makedonije sta se tudi strinjala, da je razrešitev dolgoletna spora med Grčijo in Makedonijo o uradnem imenu slednje ustvarila nove razmere na območju ter da je interes Slovenije pospešiti integracijski proces Zahodnega Balkana v EU.

Zaev se je na pogovorih tudi zahvalil Sloveniji za njeno podporo Makedoniji na poti v EU in zvezo Nato, je še poročala Mia.

Govor na panelu o Zahodnem Balkanu
Na panelu o Zahodnem Balkanu v Davosu je Šarec poudaril, da je to območje od vojn v 90. letih naredilo velike in pomembne korake, a hkrati ni storilo dovolj, da bi zapolnilo vrzel s preostalo Evropo. Je pa Zahodni Balkan strateškega pomena za EU in Evropo sploh, je poudaril slovenski premier, kot so sporočili iz njegovega kabineta.

Šarec se je ob tem še zavzel, da Zahodni Balkan potrebuje aktivno, odgovorno in pošteno Evropsko unijo, ki bo pomagala vsem državam na območju, da čim prej izpolnijo njene standarde. Regija Zahodni Balkan je namreč v osrčju Evrope in ne na obrobju ali v njegovi soseščini, je poudaril.
Države EU-ja in države Zahodnega Balkana sodelujejo v številnih regionalnih pobudah (npr. Brdo-Brioni, berlinski proces), pri tem pa je ključno iskati sinergije, se je še zavzel Šarec in dodal, da Slovenija lahko pri tem zaradi poznavanja regije opravi pomembno povezovalno vlogo.

Regijapoleg političnega napredka potrebuje tudi razvojni dvig, kar bo mladim zagotovilo boljšo prihodnost, se je še zavzel. WEF kot eden najvplivnejših nosilcev javno-zasebnega partnerstva lahko pomembno dopolni že obstoječe regionalne pobude, posebej berlinski proces, je še dejal predsednik slovenske vlade.

Na panelu, ki sta ga moderirala predsednik WEF Borge Brende in vodja regionalnih strategij za Evropo in Evrazijo pri WEF-u Martina Larkin, so voditelji razpravljali o varnosti ter napredku posameznih držav v tem delu Evrope.

Sorodna novica Šarec v Davosu s predsednikom EIB-ja, Srbije, direktorjem Novartisa, generalnim sekretarjem OECD-ja ...

V času, ko se Evropa spopada s političnimi, gospodarskimi in družbenimi izzivi, se mora Zahodni Balkan spremeniti v cenjenega ter stabilnega partnerja Evropske unije. Eden od načinov za doseganje stabilnosti je pospešitev gospodarskega razvoja z oživitvijo podjetniške dejavnosti, privabljanjem tujih naložb in močnim čezmejnim povezovanjem podjetij, so pozvali v Davosu.

Ob robu Svetovnega gospodarskega foruma se je Šarec danes srečal tudi s predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Sumo Chakrabartijem, s katerim sta se pogovarjala o zadnjem poročilu EBRD-ja o tranziciji dela, aktualnih izzivih v bančnem in podjetniškem sektorju ter mogočem sodelovanju pri projektih v Sloveniji.