Kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, so ruske rakete v ponedeljek zadele skladišče z orožjem in strelivom iz ZDA in Evrope v bližini avtomobilske tovarne v Kremenčuku. Eksplozija streliva naj bi povzročila požar, ki se je nato razširil na bližnje nakupovalno središče. Izjave obrambnega ministrstva je podprl tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Guverner osrednje ukrajinske regije Poltava Dmitro Lunin je sporočil je potrjenih smrtnih primerov napada na nakupovalno središče 20 in da je še vedno pogrešanih 36 ljudi.

Napad na trgovski center je sprožil obsodbe mednarodne skupnosti.

Razglašeno tridnevno žalovanje

Župan mesta Vitalij Malecki je razglasil tridnevno žalovanje in dodal, da policija preiskuje vodstvo nakupovalnega središča, ki ni upoštevalo alarma za nevarnost zračnih napadov in ni evakuiralo stavbe.

Nekaj zaposlenih v napadu na trgovinski center sicer ni bilo ranjenih, saj so se ob zvoku opozorilne sirene za napad zatekli v zaklonišče. 28-letni delavec Roman je za Reuters povedal, da so številni zaposleni sicer ostali v trgovinah, saj je vodstvo pred tremi dnevi dovolilo, da trgovine ostanejo odprte tudi ob zvoku siren, ki svarijo pred zračnim napadom.

"Poletela sem z glavo naprej in drobci so mi zadevali telo. Ves prostor se je rušil. Nato sem pristala na tleh, ne vem, ali zavestna ali nezavestna," je za Reuters v bolnišnici v Kremenčuku povedala Ljudmila Mihajlec, ki je med napadom nakupovala elektroniko. Njen mož Mikola, ki je prav tako dobil poškodbe in se zdravi v bolnišnici, je napad opisal kot "pekel".

"To je že šesto bombardiranje mesta, vendar še nikoli do zdaj niso zadeli toliko ljudi," je povedal Oleksandr Kovalenko, namestnik direktorja oddelka za kirurgijo v javni bolnišnici v Kremenčuku. Rusija je invazijo v Ukrajini začela 24. februarja. Kremenčuk, pred začetkom vojne mesto z 217.000 prebivalci, je jugovzhodno od prestolnice Kijev, kjer sicer spopadi ne potekajo.

G7: Brezobzirni napad na civiliste je vojni zločin

"Brezobzirni napadi na nedolžne civiliste so vojni zločini. Ruski predsednik Vladimir Putin in odgovorni za napad bodo odgovarjali," je sporočila skupina voditeljev držav G7, ki se trenutno sestaja v Nemčiji.

Odzval se je tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je dejal, da je svet zgrožen nad napadom, urad vodje ZN-a Antonia Guterresa pa ga je obsodil kot "popolnoma nedopusten dogodek". Guterresev tiskovni predstavnik Stephane Dujarric je dodal, da civilna infrastruktura nikoli ne sme biti tarča napadov. Ukrajina je že zahtevala sklic izredne seje Varnostnega sveta Združenih narodov.

Zelenski: To ni naključni zadetek

"To ni naključni zadetek, gre za premišljen ruski napad," je v večernem videonagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in poudaril, da trgovinski center Rusiji ni predstavljal nobene grožnje in ni imel nobene strateške vrednosti kot tarča. Ob tem je napad označil za enega najpredrznejših terorističnih napadov v zgodovini Evrope.

"Rusija še naprej izživlja svojo nemoč nad navadnimi civilisti. Nima smisla računati na njeno dostojnost in človeškost," je dejal.

Ukrajinske oblasti poročajo, da je raketo izstrelil ruski bombnik tupoljev 22M3, ki je letel nad zahodno Rusijo pri Kursku. Kremenčuk, ki leži jugovzhodno od Kijeva, je zadela še ena podobna raketa iz istega ali podobnega ruskega bombnika, ki je uničila športno dvorano.

Med spopadi za Lisičansk ubitih osem civilistov

Ruske sile so po dolgotrajnih spopadih pred dnevi prevzele nadzor nad sosednjim mestom Severodoneck in nadaljujejo ofenzivo za zavzetje pokrajine Lugansk.

Ruski veleposlanik v samooklicani Ljudski republiki Lugansk je sporočil, da so ruske sile že vstopile v mestu Lisičansk, kjer naj bi potekali ulični spopadi. Guverner Luganska Sergij Gajdaj je sporočil, da ukrajinske sile za zdaj še nadzirajo Lisičansk. Gajdaj je pozneje sporočil, da je bilo v raketnem napadu na Lisičansk ubitih osem ljudi, še 21 pa ranjenih. Ena od raket naj bi namreč priletela v bližino ljudi, ki so stali v vrsti za pitno vodo.

Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je medtem zapisal, da v okolici Lisičanska ruske sile poleg uporabe minometov in topništva izvajajo tudi zračne napade. Opozorili so še, da si Rusija še naprej prizadeva osvojiti in nadzorovati pomembno cesto med Lisičanskom in mestom Bahmut, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Prav tako naj bi ruske sile poskušale vdreti v naftno rafinerijo v Vovčojarivki, južno od Lisičanska. Guverner Gajdaj je na Telegramu zapisal, da ruske sile v mestu uničujejo infrastrukturo, kot so črpališča, mostovi in avtomobilski predori, ter obstreljuje številne soseske.

Pet ubitih v ruskih napadih na Harkov

Ruske sile so sicer obstreljevale tudi mesto Harkov, pri čemer so zadele stanovanjske zgradbe in osnovno šolo. V napadih je bilo ubitih pet ljudi ter 22 ranjenih, med njimi so tudi otroci.

ZDA pošiljajo nov zračni sistem ...

ZDA načrtujejo nakup in pošiljanje več raketnih sistemov srednjega in dolgega dosega v Ukrajino, so sporočili visoki vojaški uradniki, ki upajo, da bo to pomagalo ukrajinskim silam obdržati še zadnje preostale dele zemlje v vzhodnem Doneškem bazenu, ki jih Rusiji še ni uspelo zavzeti, poroča Yahoo.

Visoki obrambni uradnik je v ponedeljek dejal, da ukrajinske sile že učinkovito uporabljajo napredne raketne sisteme in da bo več skupaj z usposobljenimi vojaki kmalu prišlo v Ukrajino. Prav tako je v izdelavi nov načrt, po katerem bi ZDA Ukrajini poslale napredni, na Norveškem razviti raketni sistem zemlja-zrak NASAMS, kar bi povečalo njene zmogljivosti daljšega dosega.

... in uvajajo nove sankcije

Washington pa je danes uvedel tudi nov sveženj sankcij proti 45 organizacijam in 29 posameznikom zaradi ruskega napada na Ukrajino. Na seznamu so med drugim predstavniki ruskega obrambnega podjetja Rostec in županja ukrajinskega mesta Melitopolj Galina Danilčenko, ki je bila imenovana na položaj med rusko okupacijo.

Ameriško zunanje ministrstvo je uvedlo tudi prepoved potovanj v ZDA za 511 ruskih vojaških častnikov. Sankcije, ki poleg prepovedi potovanj zajemajo tudi zaplembe premoženja v ZDA, so uvedene proti točno določenim vojaškim enotam Rusije, ki jih v Washingtonu obtožujejo vpletenosti v domnevne vojne zločine, med drugim v pokole civilistov v Buči.