Aleksa Bečić je novi predsednik črnogorskega parlamenta. Foto: EPA
Aleksa Bečić je novi predsednik črnogorskega parlamenta. Foto: EPA

Zmagovalne koalicije so za predsednika parlamenta predlagale vodjo Demokratske Črne gore Alekso Bečića, ki je bil na tajnem glasovanju tudi potrjen s 45 glasovi od 71 poslancev, ki so glasovali. Doslej vladajoča Demokratska stranka socialistov (DPS) je že pred glasovanjem sporočila, da se bo glasovanja vzdržala. Da ga ne bodo podprli, pa so napovedali poslanci tradicionalnih zaveznic DPS-a.

Predstavniki na volitvah zmagovalnih zavezništev so ob robu podpisali tudi dokument, v katerem od predsednika države Mila Đukanovića zahtevajo, da mandat za sestavo nove vlade podeli vodji prosrbske in proruske koalicije Za prihodnost Črne gore Zdravku Krivokapiću.

Ta koalicija je skupaj s proevropsko koalicijo Črno na belem Dritana Abazovića in proevropsko koalicijo Mir je naša nacija Bečića pred časom sklenila dogovor o glavnih nalogah nove vlade. Zapisali so, da bo vlada proevropska in da bo spoštovala vse dosedanje zaveze vlade, kot je članstvo v Natu, in da ne bodo umaknili priznanja Kosova. Zavezali so se tudi, da ne bodo spreminjali državnih simbolov.

Črna gora: Po treh desetletjih konec oblasti DPS-a?

Tri koalicije, ki so bile do zdaj v opoziciji, imajo skupaj en glas večine in tako priložnost, da po treh desetletjih na oblasti zamenjajo DPS. A gre za izjemno raznolike stranke, ki jih druži predvsem nasprotovanje Đukanoviću in napovedujejo obračun s korupcijo in kriminalom, zato so se prepiri vneli že ob odločanju, kdo po vodil parlament in kdo bo novi mandatar.

Zadnjih 30 let vladajoči DPS predsednika Đukanovića ima v novem sklicu parlamenta 30 poslancev in je največja parlamentarna stranka, a ji ni uspelo oblikovati vladne koalicije. Đukanović ima zdaj 30 dni časa, da podeli mandat za sestavo vlade.

Predlagani mandatar, 62-letni univerzitetni profesor Krivokapić, je bil na parlamentarnih volitvah nosilec liste Demokratske fronte (DF), čeprav ni njen član. Inženir strojništva je prvič pritegnil pozornost javnosti, ko je sodeloval na množičnih protestih v podporo Srbski pravoslavni cerkvi (SPC) oziroma proti zakonu o svobodi veroizpovedi, ki ga je decembra lani potrdil črnogorski parlament in mu SPC ostro nasprotuje, saj naj bi bil njegov namen odvzeti ji lastništvo nad verskimi objekti v Črni gori.