"Ministrica sem že osem let in nikoli nisem govorila o tem, kar je bilo izrečeno v pogajalski sobi," je na vprašanja novinarjev odgovorila švedska premierka Magdalena Andersson. Kot je priznala, jo to "trenutno postavlja v nekoliko težek položaj".

Ob tem je dodala, da bo Švedska še naprej spoštovala nacionalno zakonodajo in mednarodno pravo ter ne bo izročala svojih državljanov. "Če niste vpleteni v teroristične dejavnosti, nimate razloga za zaskrbljenost," je zatrdila.

V dogovoru, podpisanem v torek na vrhu zveze Nato v Madridu, sta se Švedska in Finska zavezali, da bosta hitro in temeljito preučili zahteve Turčije za izročitev določenih posameznikov, ki naj bi bili osumljeni terorističnih dejavnosti. Konkretne obljube o dejanski izročitvi v dogovoru ni.

Tako švedske kot finske oblasti so v preteklih dneh tudi izpostavile, da so ti postopki v rokah za to pristojnih organov in neodvisnih sodišč.

Grožnje Erdogana

A turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v četrtek ob koncu Natovega vrha izjavil, da je Švedska Turčiji "obljubila" izročitev "73 teroristov". Če te obljube ne bo izpolnila, njenega pristopnega protokola ne bo poslal v ratifikacijo turškemu parlamentu, kar pomeni, da ne bo mogla postati del zavezništva.

Švedska in Finska sta po desetletjih nevtralne drže ob ruski invaziji v Ukrajini sredi maja zaprosili za članstvo v Natu.

Začetek procesa pridružitve zavezništvu je nato do torka blokirala Turčija, ki državama, še posebej Švedski, očita, da nudita varno zavetje podpornikom Kurdske delavske stranke (PKK) – ta je v Turčiji prepovedana kot teroristična organizacija – in da podpirata sirsko oboroženo skupino YPG, ki jo večinoma sestavljajo etnični Kurdi, Turčija pa jo vidi kot podaljšek PKK-ja.