Na nazadovanje svobode medijev je v poročilu, objavljenem 28. aprila, opozorila organizacija Freedom House, ki je zajela 199 držav in ozemelj sveta. Slovenijo je ocenila kot medijsko svobodno državo in ji s 23 točkami prisodila 33. mesto. Novinarji brez meja pa so našo državo umestili na 37. mesto z 21,7 točke. Obe organizaciji države razvrščata na lestvici od nič do 100, pri čemer 100 pomeni najslabši, 0 pa najboljši rezultat.

Na seznamu Novinarjev brez meja je med sosednjimi državami Slovenije najbolje uvrščena Avstrija, ki je ostala na 11. mestu. Italija je za 25 mest izboljšala svojo uvrstitev in je na 52. mestu. Madžarska je nazadovala za štiri mesta in je na 71. mestu. Hrvaška je na 74. mestu in je nazadovala za 11 mest. Na prvem mestu je Norveška, na zadnjem, 180. mestu, pa Severna Koreja.

Kot izhaja s seznama položaja medijev v posameznih državah, novinarjev in novinark ne omejujejo samo avtoritarne vlade in diktature, ampak tudi demokratično izvoljeni politiki. V organizaciji Novinarji brez meja so poudarili, da so se razmere v skoraj dveh tretjinah od 180 držav poslabšale. Po njihovih ugotovitvah se manevrski prostor za novinarje in novinarke zožuje povsod po svetu.

Mediji v Evropi: strah pred nasiljem
Raziskava Sveta Evrope kaže, da so evropski novinarji pogosto izpostavljeni nepooblaščenemu poseganju v njihovo delo, vključno z ustrahovanjem in nasiljem. Zaradi tega je številne strah, kar povzroča samocenzuro. Skoraj tretjina od 940 v raziskavi sodelujočih novinarjev je v zadnjih treh letih doživela fizični napad zaradi dela, ki ga opravljajo.

Kar 69 odstotkov novinarjev je bilo v tem času pod psihičnimi pritiski, kot so ustrahovanje, grožnje, obrekovanje in poniževanje. Tarče fizičnega napada so najpogosteje novinarji, ki poročajo iz Turčije ali z južnega Kavkaza, so se pa z njim soočili tudi nekateri v državah članicah EU-ja. Druga najpogostejša oblika poseganja v delo novinarjev je nadlegovanje na spletu.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je opozoril na skrb vzbujajoč položaj novinarjev v Turčiji, kjer se jih je po poskusu državnega udara julija lani veliko znašlo v zaporu. Po podatkih Novinarjev brez meja je v tej državi trenutno zaprtih najmanj 29 novinarjev, po podatkih novinarske platforme P24 celo 165. Oblasti pod predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom so zaprle tudi več kot 170 medijev po državi, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Slovenija: Neodgovorni lastniki
Okoliščine novinarstva v Sloveniji so po poročanju Nataše Lang za Radio Slovenija zastarela medijska zakonodaja, odsotnost odgovornih lastnikov medijev, ki bi razvijali nove poslovne modele kot odgovore na drastične spremembe v medijski krajini v zadnjih nekaj letih in slab gmotni položaj številnih novinarjev in novinark.

V Društvu novinarjev Slovenije zaskrbljeno ugotavljajo, da mediji vsebine vse bolj podrejajo diktatu oglaševalcev in da lastniki medijev stopnjujejo pritiske na novinarje, zato ker si ne želijo sporov z nosilci moči.

Združenje novinarjev in publicistov poudarja pomanjkanje pluralnosti v medijih. "Mediji so okno, skozi katerega ljudje opazujemo družbo in svet. V slovenskem primeru pa je to okno podobno ozkemu vitraju, skozi katerega vidimo svet v nepravilnih, popačenih barvah. Dominantni mediji nam kažejo zlagano in popačeno podobo resničnosti. Dokler slovenski mediji ne bodo pluralni, se v politiki, gospodarstvu in sodstvu ne bo spremenilo nič," je dejal predsednik ZNP-ja Tino Mamić.

Novinarstvo v času populizma
Na eni strani nič kaj spodbudno okolje za profesionalno delo novinarjev, na drugi pa vprašanja, kakšna je prihodnost, vloga, novinarstva v dobi populizmov, ko imajo lažne novice večjo branost in odmevnost kot preverjena dejstva, kakšen smisel ima spoštovati novinarske profesionalne standarde, ko pa novi mediji objavljajo vse, kar je mogoče, sledijo željam uporabnikov in oglaševalcev.

Zaradi iskanja odgovorov na ta vprašanj je vloga medijev v demokraciji še pomembnejša, meni medijski strokovnjak Domen Savič: "Mislim, da bi se morali, pa ne samo ob takih praznikih oziroma svetovnih dnevih, ampak tudi sicer, stalno izpraševati, preverjati, testirati vlogo in funkcijo medijev v neki demokratični družbi in podajati ocene o tem, ali mediji in novinarji to nalogo opravljajo dobro ali ne."

V Društvu novinarjev Slovenije pa poudarjajo, da v Sloveniji še vedno so dobri novinarji, kar da dokazujejo številne mednarodne nagrade.