Letalonosilka Liaoning je bila izdelana v Sovjetski zvezi, po odkupu od Ukrajine pa so jo Kitajci predelali v svojo prvo letalonosilko. Foto: Reuters
Letalonosilka Liaoning je bila izdelana v Sovjetski zvezi, po odkupu od Ukrajine pa so jo Kitajci predelali v svojo prvo letalonosilko. Foto: Reuters
Tsai Ing-wen
Tajvanska predsednica se je na poti v Srednjo Ameriko ustavila v Houstonu. Foto: Reuters

"Javnost naprošamo, da ostane mirna, ker spremljamo nastali položaj," je v izjavi zapisalo tajvansko obrambno ministrstvo in pojasnilo, da je letalonosilka Liaoning prečkala identifikacijsko območje zračne obrambe (ADIZ), vendar pa ni zaplula v tajvanske ozemeljske vode. Tajvanska vojska je v odgovor spremljala plutje kitajskega ladijskega konvoja skozi 160 kilometrov široko ožino in v zrak poslala tudi vojaška letala.

Za Kitajsko je Tajvan ena od njenih pokrajin, ki se bo nekoč pridružila celini, tudi s silo, če bo to potrebno. Če so se v preteklih letih odnosi med Pekingom in Tajpejem otoplili, pa se je nova ohladitev zgodila pred letom dni, ko je predsednica Tajvana postala Cai Ing Ven, ki je ob prihodu na oblast zavrnila koncept "ene Kitajske", kar je sprožilo buren odziv Ljudske republike Kitajske.

Vabljeni k branju intervju s sinologinjo Sašo Istenič:

"Tajvan zaradi politike ene Kitajske vse bolj marginaliziran v svetu"


Tajvanski politik, odgovoren za odnose s Kitajsko, je pozval Peking k obnovitvi dialoga, ki je bil povsem prekinjen junija lani, ob tem pa je skušal pomiriti rojake. Čang Hsiao Jueh je dejal, da je tajvanska vlada sposobna obraniti nacionalne interese, zato ni nobene potrebe po paniki. "Po drugi strani kakršne koli grožnje ne koristijo odnosom prek ožine," je zatrdil.

"Mornarica mora piliti sposobnosti"
Kitajsko vojaško ladjevje se vrača proti Kitajski, potem ko je na spornem območju v Južnokitajskem morju izvedlo vojaške vaje. Kot so pojasnili v Pekingu, je letalonosilka preizkušala orožje in opremo, vse pa je bilo v skladu z mednarodnim pravom. Namestnik kitajskega zunanjega ministra Liu Dženmin je dejal, da kitajske ladje ne morejo za vedno ostati v pristanišču, saj mora mornarica piliti svoje sposobnosti.

Vrnitev sovpada z obiskom Caijeve v Srednji Ameriki, kjer bo obiskala štiri zaveznice, Kitajce pa je razjezil vmesni postanek v ZDA, za katerega so Washington pozvali, naj ga ne dovoli. Caijeva se je med postankom v Teksasu srečala z visokimi predstavniki republikancev.

Še prej je buren odziv kitajskih oblasti sprožil novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, ki se je po izvolitvi po telefonu pogovarjal s Caijevo in tako prekinil dolgoletno ameriško diplomatsko prakso, da ni neposrednih pogovorov med najvišjimi predstavniki ameriških in tajvanskih oblasti.

ZDA so diplomatske odnose s Tajvanom prekinile leta 1979, ko so vzpostavile stike s Pekingom in privolile v politiko "ene Kitajske".