Vojaki so vadili uporabo tehnološko najbolj dodelanega orožja, ki so ga razvili za morebiten spopad s Kitajsko. V kitajske komunistične vojake preoblečeni vojaki so simulirali zračni napad na ključno infrastrukturo Tajvana. Tajvanski predsednik Čen Šujbjan je ob tem dejal, da Kitajska še vedno predstavlja največjo nevarnost državi, ki si prizadeva za neodvisnost.

Že februarja je obrambno ministrstvo napovedalo zvišanje izdatkov za vojsko. Samo letos je zanjo namenilo 7,3 milijarde dolarjev. Šujbjan je dejal, da krepitev tajvanskih vojaških sposobnosti večanje varnosti in stabilnosti ob celotni tajvanski ožini in v azijsko-pacifiški regiji. Po njegovih podatkih naj bi Kitajska na ozemlje Tajvana namerila kar 820 raket.

Pred vajo predvajani celo oglasi
Tajvanska vojska vsako leto opravi vojaške vaje z imenom Kitajska slava, na katerih vadijo obrambo pred morebitnim napadom Kitajske. V dneh pred vajo je televizijska postaja predvajala oglase za vajo, kar je bilo le del kampanje, s katero so želeli poudariti pomen krepitve obrambnih sposobnosti.

Državi sta v konfliktu vse od leta 1949, ko so se poražene nacionalistične sile po porazu v civilni vojni s komunisti zatekle na Tajvan. Dolgo časa je imel Tajvan bolj izpopolnjeno vojaško opremo, a je Kitajska v zadnjih letih naredila velik korak naprej, tudi zaradi vse večjih teženj Tajvana po osamosvojitvi. Kitajska za vojsko na leto nameni 30 milijard dolarjev.