Operater ukrajinskega plinovodnega omrežja OGTSU je v torek sporočil, da je več objektov prenosnega omrežja na območju, ki ga je zasedla ruska vojska, ter da posledično ne morejo izvajati operativnega in tehnološkega nadzora nad tranzitno točko Sogranivka, kompresorsko postajo Novopskov in drugimi objekti. To skladno s pogodbami predstavlja okoliščine višje sile in GTSOU ne bo več mogel pošiljati plina čez to točko na meji z Rusijo, so navedli.

Ruski energetski velikan Gazprom je potrdil, da skozi Ukrajino v druge evropske države teče manj plina. "Gazprom od 11. maja za tranzit čez ukrajinsko ozemlje dobavlja 72 milijonov kubičnih metrov ruskega plina," je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax povedal tiskovni predstavnik podjetja Sergej Kuprijanov. V sredo je bil obseg naročil pri 95,8 milijona kubičnih metrov.

Iz Gazproma so še sporočili, da niso "dobili nobene potrditve obstoja višje sile". Ukrajinci so v zadnjih tednih na tranzitni točki Sogranivka delali popolnoma "neovirano", povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Kremelj: Rusija spoštuje pogodbe

"Rusija je vedno dosledno izpolnjevala pogodbene obveznosti in jih namerava še naprej. Spoštujemo vse pogodbe. Ukrajinska stran se sklicuje na nekakšno višjo silo. Iz Gazproma so že sporočili, da o tem niso bili obveščeni," pa je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ukrajinski operater krivi Rusijo

Vodja ukrajinskega operaterja OGTSU je medtem za ustavitev dobave okrivil Rusijo. Na tiskovni konferenci je povedal, da vzrok ustavitve dobave ni v Ukrajini, temveč v ruskih silah, ki okupirajo dele Ukrajine.

Nemški minister: Upad dobave posledica spopadov

Padec količine ruskega plina, ki prihaja v Nemčijo s ključne tranzitne točke v Ukrajini, je posledica spopadov v Lugansku in ne zato, ker je Rusija zmanjšala dobavo, je medtem dejal nemški gospodarski minister Robert Habeck. Dodal je, da so "dobave v Nemčijo stabilne", zato ni potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti.

Po podatkih nemške zvezne agencije za omrežje se je dobava plina v Nemčijo preko Ukrajine zmanjšala za četrtino, vseeno pa energetski strokovnjaki zagotavljajo, da je stanje trenutno še obvladljivo. "To količino trenutno pokrivamo z večjim pretokom zlasti z Norveške in Nizozemske," je po poročanju dpa sporočila agencija.

Prek plinovoda iz Luganska v Evropo pride tretjina ruskega plina

Dobava plina v Evropo je sicer prvič zmanjšana zaradi vojne v Ukrajini, poroča Reuters.

Po plinovodu v Lugansku običajno v Evropo steče 32,6 milijona kubičnih metrov plina dnevno. To je skoraj tretjina vsega ruskega plina, ki skozi Ukrajino prihaja v Evropo.

Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo junija je bilo ob začetku današnjega trgovanja treba odšteti 1124 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina oziroma 103 evre za megavatno uro, kar je bilo okoli štiri odstotke več kot v torek, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Cene so v nadaljevanju padle. Trenutno je treba za megavatno uro odšteti okoli 94 evrov.

Romunija olajšala pogoje za pridobivanje plina v Črnem morju

Romunski senat je sprejel zakon, za katerega vlada upa, da bo spodbudil pridobivanje zemeljskega plina v Črnem morju. Sprejeta zakonodaja je prvotno namenjena zagotavljanju energetske varnosti Romunije, sčasoma pa bi država lahko postala tudi izvoznik. Preden bo zakon konec junija stopil v veljavo, ga mora potrdili še spodnji dom.

Danes sprejeti romunski zakon po poročanju francoske tiskovne agencije AFP spreminja zakon, ki je bil sprejet oktobra 2018. Ta je zapovedoval, da mora biti polovica pridobljenega zemeljskega plina prodana na domačem trgu, podjetja pa so takrat odložila načrte za pridobivanje plina.

Romunija se je za spremembo zakonodaje odločila v času, ko EU išče načine, kako zaradi vojne zmanjšati odvisnost od ruskega plina. Država ob Črnem morju je sicer izjema v EU-ju, saj ima sama precej rezerv plina, medtem ko pozimi za svoje potrebe uvaža okoli 20 odstotkov ruskega plina.

Ogromne nedotaknjene zaloge?

Svetovalec iz svetovalne družbe Deloitte je leta 2018 za AFP dejal, da ima Romunija toliko rezerv, da bi lahko postala največji proizvajalec plina znotraj EU-ja. Glede na različne ocene se globoko v Črnem morju nahaja med 170 do 200 milijonov kubičnih metrov nedotaknjenih rezerv, kar predstavlja 15-letno romunsko porabo.

Romunsko podjetje Black Sea Oil & Gas sicer obžaluje, da novi zakon podpira progresivno obdavčitev prihodkov zaradi vrtanja v morsko dno, zato se še ni odločilo, ali bo poleti po načrtih začelo pridobivati plin, navaja AFP.

Glede na podatke Bucharest, ExxonMobila ter drugih plinskih in naftnih podjetij so podjetja do danes v odkrivanje in razvojne projekte v Črnem morju vložila več kot 3,5 milijarde dolarjev (3,3 milijarde evrov). Ameriški velikan ExxonMobil je sicer lani naznanil, da se umika iz Romunije.

Madžarska bo podprla embargo na nafto, če bo izvzeta dobava po naftovodih

Madžarska bo podprla napovedani embargo Evropske unije na uvoz ruske nafte le, če bodo sankcije izključevale vse dobave nafte iz Rusije po naftovodih, je sporočil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.

Ponovil je, da Budimpešta zavrača predlog sankcij, ki ga je prejšnji teden predložila Evropska komisija. Če bo predlog komisije o prepovedi uvoza ruske nafte začel veljati, bo to resno vplivalo na stabilno oskrbo Madžarske z energijo. Cene goriva na Madžarskem se bodo zvišale za 55 do 60 odstotkov, njihovi rasti bo sledil skokovit dvig cen vseh dobrin, država pa tega ne bo zdržala, je še opozoril Szijjarto.