Iz Čila je bilo leta 2016 v Veliko Britanijo izvoženih več kot 17.000 ton avokada. Fotografija je simbolična. Foto: Reuters
Iz Čila je bilo leta 2016 v Veliko Britanijo izvoženih več kot 17.000 ton avokada. Fotografija je simbolična. Foto: Reuters
Voda
Nasadi avokada zahtevajo veliko vode. Fotografija je simbolična. Foto: EPA

V čilski pokrajini Petorca ima po poročanju Guardiana veliko plantaž avokada nezakonito nameščene vodovodne cevi in izkopane vodnjake, s katerimi preusmerjajo vodo iz rek in podtalnice na omenjene nasade. Prebivalci pravijo, da so se posledično reke izsušile in da v nekaterih pokrajinah prihaja do suše. Ljudje so zato prisiljeni uporabljati pogosto onesnaženo vodo, ki jo dostavljajo s tovornjaki.

Vsak posameznik ima na voljo do 50 litrov na dan, kar pogosto ni dovolj niti za osnovne potrebe, opozarjajo aktivisti. Ob tem je kakovost dostavljene vode "grozna". Pogosto je rumene barve ali vsebuje umazanijo, večkrat ima močan vonj po kloru.

"Zato, da Evropejcem pošljemo dobre avokade, moramo mi piti vodo z drekom," je dejala aktivistka Verónica Vilches, ki opozarja, da ljudje zaradi suše zbolijo. "Izbirati moramo med kuhanjem in pranjem, tem, da gremo na stranišče v obliki lukenj v tleh ali plastičnih vrečk, medtem ko velika kmetijska podjetja služijo vse več in več."

Leta 2011 je čilska Generalna direkcija za vodo objavila raziskavo, ki so jo izvedli s sateliti, ki kaže, da najmanj 65 nezakonitih podzemnih kanalov prinaša vodo iz rek do zasebnih nasadov. Nekaj velikih kmetijskih podjetij je bilo obsojenih zaradi nedovoljene in neupravičene porabe vode.

Britanski uvozniki naj bi se zavedali težav
Konzorcij velikih britanskih trgovcev sporoča, da se zavedajo navedb prizadetih Čilencev. Napovedujejo preiskavo v sodelovanju z dobavitelji.

Iz organizacije Mreža za vodni odtis sporočajo, da je za proizvodnjo kilograma avokada potrebnih dva tisoč litrov vode, kar je štirikrat več kot za kilogram pomaranč in desetkrat več kot za kilogram paradižnika.

V pokrajini Petorca je potrebna količina vode še večja. "To je zelo suha pokrajina, kjer skoraj nikoli ne dežuje, zato vsak obdelan hektar potrebuje 100.000 litrov vode na dan ... To ustreza količini, ki jo v enem dnevu porabi tisoč ljudi," je dejal Rodrigo Mundaca, agronom in aktivist okoljevarstvene organizacije Modatima.

Iz Čila je bilo leta 2016 v Veliko Britanijo izvoženih več kot 17.000 ton avokada. Povpraševanje po tem sadežu je v Veliki Britaniji v zadnjem letu naraslo za 27 odstotkov. Okoli 67 odstotkov teh avokadov prihaja iz dežele Valparaiso, katere del je tudi Petorca.

Ustrahovanje aktivistov
Zaradi svojega aktivizma na področju vode sta grožnje s smrtjo prejela tako Rodrigo Mundaca kot Verónica Vilches. Mundaca je dejal, da je nekaj ljudi zaradi protestiranja proti nezakonitemu črpanju vode izgubilo službe. V njihovih prizadevanjih jih je podprla tudi mednarodna nevladna organizacija Amnesty International.

"Tukaj je avokadov več kot ljudi, a le ljudem primanjkuje vode, avokadom nikoli," je dejala Verónica Vilches, sicer vodja Sistema pitne vode na podeželju v San Joséju, ki je odgovoren za distribucijo vode približno tisoč gospodinjstvom.

Poleg tega da škoduje okolju in povzroča nepopravljivo škodo krajevnim ekosistemom, ogromni nasadi avokada v Petorci po opozorilih aktivistov uničujejo tudi družbeno tkivo in kulturno identiteto območja. Tako je za male kmete postalo nemogoče obdelovati zemljo ali vzrejati živali, zato zapuščajo območje in iščejo priložnosti drugje.

Številni prebivalci odhajajo iskat delo v rudnike na severu države, je dejal Mundaca. Po njegovih besedah je postalo življenje "nevzdržno".

Podjetja, ki gojijo avokado, si podporo kupujejo s "pomočjo" krajevnim skupnostim. Mundaca pravi, da številni ljudje podpirajo vodstva teh podjetij, ker jim ta dajejo delo. Podjetja ob tem v revnejših predelih gradijo cerkve in nogometna igrišča. "Ko se ljudje pritožijo zaradi pomanjkanja vode, jim podjetja zagrozijo s prekinitvijo tovrstne podpore in vse se hitro vrne v običajno stanje," je dejal Mundaca, še poroča Guardian.