Prvemu je sodišče petletno kazen znižalo na tri leta in pol, drugemu pa s petih let na dve leti in pol. Obsojena sta bila za vojne zločine, ki so jih med vojno v BiH-u nad hrvaškimi in srbskimi civilisti zagrešili njuni podrejeni, sodišče pa ju je oprostilo za umore, ki naj bi bili prav tako delo njunih podrejenih.

V njunem primeru je sodišče obravnavalo zločine, storjene v letih 1993 in 1994. Šlo je za enega prvih primerov pred haaškim sodiščem, v katerem so obravnavali vlogo mudžahedinov oz. tujih borcev, ki so v BiH prišli med vojno na pomoč bosanski vojski in muslimanskemu prebivalstvu. Strokovnjaki so jih obtožili, da so po vojni začeli delovati v celicah teroristične mreže Al Kaida.

Tožilstvo je prepričano, da sta oba odgovorna tudi za dejanja tujih borcev, a je sodišče v prizivnem postopku ugotovilo, da Hadžihasanović kot nadrejena oseba ne more biti odgovoren za zločine, ki so jih zagrešili mudžahedini. Tako so ga obsodili le za zločine, ki so jih izvedle bosanske sile, saj po mnenju sodišča mudžahedinom ni poveljeval.

M. R.