Kazahstanske oblasti so pred tem v soboto sporočile, da je v nemirih, ki so v državi izbruhnili zaradi povišanja cen energentov in prerasli v spopade z organi pregona, umrlo 26 protestnikov in 16 pripadnikov varnostnih sil. Danes pa so objavljene skoraj štirikrat višje številke.

V okviru 125 ločenih preiskav je bilo skupaj pridržanih in zaslišanih 5800 ljudi, je sporočilo kazahstansko predsedstvo. Med pridržanimi je tudi "precejšnje število tujih državljanov", vendar podrobnejših podatkov niso navedli.

V današnji izjavi po kriznem sestanku pod vodstvom predsednika Kasim-Žomarta Tokajeva je bilo zapisano tudi, da je stanje po celotni državi stabilno, vendar varnostne sile še vedno nadaljujejo operacije.

Nasilni protesti v Kazahstanu so izbruhnili pred tednom dni. Z zahodnih podeželskih območij so se nemiri hitro razširili v večja mesta, vključno z največjim kazahstanskim mestom Almaty, kjer so izbruhnili ostri spopadi med protestniki in policisti. Po ocenah oblasti materialna škoda znaša približno 175 milijonov evrov, napadenih in izropanih je bilo več kot 100 podjetij in bank, uničenih pa več kot 400 vozil.

Stanje se vrača v tirnice

V Almatyju se je sicer medtem znova vzpostavilo razmeroma mirno stanje, le policija občasno strelja v zrak, da bi zadržala ljudi, ki se približujejo osrednjemu trgu. Tamkajšnji mediji poročajo tudi, da so se danes zaradi strahu pred pomanjkanjem hrane znova odprle trgovine.

Tokajev je v petek v televizijskem nagovoru zatrdil, da se ne bo pogajal s protestniki in bo dal pooblastila varnostnim silam, da streljajo brez opozorila. Predsednik se je ob tem za podporo zahvalil voditeljem Rusije, Kitajske in Turčije, posebej pa je izpostavil ruskega predsednika Vladimirja Putina, ker je poslal ruske vojake na pomoč pri zadušitvi nemirov.

Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) je namreč na prošnjo predsednika v Kazahstan poslala okoli 2500 vojakov, med katerimi so pripadniki vojsk Rusije, Belorusije, Kirgizistana, Armenije in Tadžikistana.

Celotna slika kazahstanskega kaosa je sicer še vedno nejasna, saj so v državi pogoste obsežne motnje v komunikacijah, vključno z večdnevnimi izpadi medmrežja. Vse bolj pa se zdi, da so v ozadju tudi boji za oblast v tej nekdanji srednjeazijski sovjetski republiki.