Socialdemokrat Olaf Scholz je v Kölnu pozval k spremembi vlade, kandidatka Zelenih Annalena Baerbock pa v Düsseldorfu k ekološkemu preporodu. Kandidata konservativcev Armina Lascheta je v Münchnu spremljala kanclerka Angela Merkel.

Scholz je v Kölnu poudaril, da Nemčija po 16 letih vladavine Angele Merkel nujno potrebuje "spremembo vlade". "Potrebujemo svež začetek za Nemčijo in potrebujemo spremembo vlade in želimo vlado pod vodstvom SPD-ja," je okoli tisočglavi množici sporočil aktualni finančni minister in favorit nedeljskih volitev. Spet je obljubil višjo minimalno plačo, dostopnejše cene stanovanj in boljše možnosti za šolanje.

Laschet je medtem nastopil v Münchnu, in sicer v eni tamkajšnjih slovitih pivnic. Kanclerka je ob tem poudarila, da unija predstavlja "zmernost in sredino" ter gradi mostove, ko nastopijo težave. "Da bi ohranili Nemčijo stabilno, mora kancler postati Armin Laschet, CDU in CSU pa morata biti najmočnejša sila," je dejala.

Zeleni: Te volitve so podnebne volitve

Zeleni so se od svojih podpornikov danes uradno poslovili v Düsseldorfu, kjer je Annalena Baerbock pozvala k ekološki preobrazbi države. "Te volitve so podnebne volitve (...) Pri teh volitvah je na kocki vse," je poudarila.

Pred tem se je kanclerska kandidatka Zelenih danes v Kölnu nenapovedano srečala z udeleženci globalnih podnebnih protestov, ki so jo z navdušenjem pozdravili.

Še zadnje soočenje na javni televiziji

Vsi glavni kandidati parlamentarnih strank so se v četrtek še enkrat soočili na javni televiziji.
Izjemna priložnost je bila neposredno primerjati kompetence, programe, retoriko, zanos kandidatov vseh sedmih parlamentarnih strank, je za Radio Slovenija poročala Polona Fijavž.

Glavna tema je bila radikalizacija zagovornikov teorij zarot na spletu. Vsi razen AfD-ja so se strinjali, da se sovraštvo začne na spletu in da je vsakršno širjenje sovraštva na spletu treba preganjati in spremeniti zakone, da bo to mogoče.

Govorili so še o stanovanjski problematiki in avtomobilski industriji. CDU/CSU in liberalna FDP so nasprotovali vsakemu zvišanju davkov, za to se zavzemajo levosredinske stranke, da se obdavčijo najbogatejši.

Tokrat so za spremembo govorili tudi o zunanji in evropski politiki. Markus Söder iz bavarskega CSU-ja je nasprotoval evrskim obveznicam, Scholz je v francosko-avstralskem sporu podprl Francijo. "Držati moramo skupaj," je dejal in se zavzel za močno Evropo. Zeleni so se zavzeli za skupno evropsko politiko nasproti Kitajski in ZDA.

Zanimivo je bilo opazovati, kako je skupne točke s FDP-jem iskal Scholz. Gre že za napoved možne koalicije? Delovalo je že tako.

SPD-ju 25 odstotkov, za CDU/CSU 22

V zadnjem tednu pred nedeljskimi volitvami je bilo objavljenih sedem večjih javnomnenjskih raziskav in vse so napovedale zmago socialdemokratov (SPD). A njihova prednost pred konservativno unijo CDU/CSU se je skrčila do te mere, da zmagovalca volitev v naprej ni mogoče napovedati, piše portal Politico.

SPD-ju se tako po zadnjih anketah obeta okoli 25 odstotkov glasov, CDU/CSU pa 22 odstotkov, kar je odstotna točka več kot pred tednom dni. Zeleni ostajajo pri 16 odstotkih, FDP in AfD pri 11, Levica pa pri šestih. A zadnja anketa je bila objavljena v četrtek, kar pomeni, da si imajo volivci do nedelje še čas premisliti.

Še dodatno negotovost povečuje glasovanje po pošti. Po napovedih bi lahko na ta način tokrat, tudi zaradi pandemije, glasovalo kar okoli 40 odstotkov volivcev, a koliko jih bo to možnost dejansko izkoristilo, ni jasno.

Z gotovostjo je tako zdaj mogoče napovedati le dvoje, in sicer, da bodo nedeljske volitve ene najbolj napetih v Nemčiji doslej ter da se bodo morali prebivalci Nemčije po njih navaditi na novega kanclerja, saj se Angela Merkel s tega položaja poslavlja.

Berlin Rusiji očita vpletanje v nemške volitve

Medtem je nemško generalno tožilstvo na začetku septembra začelo preiskavo številnih nedavnih kibernetskih napadov na nemške politike, saj sumi na vpletenost ruskih tajnih služb.

Po navedbah nemškega zunanjega ministrstva ima vlada v Berlinu zanesljive informacije, da bi lahko omenjene dejavnosti pripisali akterjem v Rusiji, zlasti ruski vojaški obveščevalni službi GRU. Želeli naj bi vplivati na izid parlamentarnih volitev v Nemčiji, ki bodo v nedeljo.

Rusko zunanje ministrstvo je očitke iz Berlina zavrnilo.

Nemški varnostni organi so parlament letos že vsaj trikrat obvestili o kibernetskih napadih na politike s strani tujih obveščevalnih služb. Nekaj vdorov v zasebne račune elektronske pošte zveznih in regionalnih poslancev in poslank so že izsledili. Domnevno gre za rusko skupino z imenom Ghostwriter, ki naj bi bila specializirana za širjenje dezinformacij.

Primer je prišel na dan v času, ko so odnosi med Berlinom in Moskvo še posebej napeti zaradi številnih primerov vohunjenja, zastrupitve in zaprtja ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega ter domnevnih kibernetskih napadov, usmerjenih proti Zahodu.

Podobno Rusiji očita tudi EU

Tudi Evropska unija je Rusijo obtožila vpletenosti v nesprejemljive kibernetske napade, ki da so usmerjeni proti evropskim politikom, in razmišlja o ukrepih za njihovo sankcioniranje. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je Rusijo v imenu EU-ja pozval, naj se drži norm odgovornega ravnanja držav v kibernetskem prostoru.

Aktivnosti, poimenovane Ghostwriter, ogrožajo našo varnost ter demokratična načela in vrednote EU-ja, prav tako pa so v nasprotju z normami za odgovorno ravnanje držav v kibernetskem prostoru, ki so jih odobrile vse države članice ZN-a, je sporočilo slovensko predsedstvo Svetu EU-ja.

"Zlonamerne" dejavnosti, ki jih morajo vpleteni takoj ustaviti, so bile uperjene proti poslancem, vladnim uradnikom, politikom, novinarjem in predstavnikom civilne družbe. "Takšne dejavnosti so nesprejemljive, saj ogrožajo našo integriteto in varnost, demokratične vrednote in načela ter delovanje naših demokracij," je sporočil Borrell.