Posmrtne ostanke so leta 2017 odkrili v Korićanskih Stijenah. Foto: EPA

Osrednje pogrebne slovesnosti za žrtve se je v kraju Hambarine pri Prijedoru udeležilo več sto ljudi. Posmrtne ostanke žrtev so nato pokopali v različne grobove v bližnjih krajih, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

"86 žrtev priča o resnici, ki se je zgodila leta 1992. Po Korićanskih Stijenah in vseh množičnih grobiščih nihče nima pravice misliti, govoriti in se obnašati, kot da se ni nič zgodilo. Bošnjaki niso narod, ki sovraži, a so narod, ki si zapomni in bo zagotovo ohranil spomin na vse, kar se je zgodilo v letih od 1992 do 1995," je dejal imam Husein Velić.

Ostanke žrtev, večinoma moških in fantov, so pred dvema letoma našli v množičnem grobišču na območju Korićanskih Stijen na dnu klifa. Ležali so v naravni jami, zakriti s kamni.

Slovesnosti se je udeležilo več sto ljudi. Foto: EPA

Žrtve so bili del skupine več kot 200 civilistov, večinoma Bošnjakov in nekaj Hrvatov, ki so jih zadrževali v taborišču v Trnopolju. 21. avgusta 1992 so jih naložili na avtobuse, uradno naj bi šlo za izmenjavo zapornikov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Konvoj jih je pripeljal v Korićanske Stijene, kjer so jih postavili na rob klifa in usmrtili, je ugotovilo več lokalnih sodišč, ki so za zločin obsodila pripadnike sil bosanskih Srbov.

"Bolečina močnejša od zadoščenja"

29-letna Medina Garibović, ki živi v Švici, je prišla pokopat svojega očeta Šefika, ki je bil v času usmrtitve star 35 let. "Ločili so nas maja 1992 na železniški postaji Trnopolje. Moja mati, sestra in jaz smo se odpravile v Slovenijo. On bi se nam moral pridružiti teden dni pozneje. A so ga odpeljali v taborišče v Trnopolju in se nismo nikoli več videli," je povedala francoski tiskovni agenciji AFP.

71-letna Nasima Mrkalj je pokopala svojega moža. "Na eni strani sem dobila zadoščenje, a je bolečina močnejša," je dejala ženska, ki danes živi na Danskem.

Identificirali 181 žrtev

Do danes so bili najdeni in identificirani ostanki 181 žrtev poboja pri Korićanskih Stijenah. Med njimi je 176 bosanskih muslimanov in pet Hrvatov, je pojasnil predstavnik Bosanskega inštituta za pogrešane osebe Mujo Begić.

Potem ko so aprila 1992 srbske sile prevzele nadzor nad pokrajino Prijedor, so tam ubile okoli 3.200 ljudi, vključno z 250 ženskami in okoli 100 otroki, trdijo združenja, ki predstavljajo žrtve. Okoli 650 ljudi je uradno še vedno pogrešanih.